Trbovlje so staro rudarsko mesto, kjer je na eni strani vse večja brezposelnost ljudi in na drugi velik človeški potencial, ki ga zaznamujeta srčna kultura in solidarnost. V trboveljski mreži medgeneracijskih programov za kakovostno starost je med aktivnimi prostovoljkami vse več brezposelnih oseb, ki opravijo veliko več ur prostovoljskega dela, kot je minimalno potrebno za aktivno članstvo v društvu.

Avtorica prispevka kot organizatorka mreže redno prihaja v stik s prostovoljkami in odločila se je raziskati vpliv prostovoljstva ob negativnih posledicah brezposelnosti. Zanimal jo je povod za spremembo in pričetek prostovoljskega dela ter nazadnje vpliv prostovoljskega dela na človeka, na spremembe njegovega lastnega počutja in doživljanja ter vpliv prostovoljskega dela na družinsko vzdušje in na širšo socialno mrežo.

V prispevku so predstavljene stanovanjske značilnosti starih ljudi. Večina statističnih podatkov, na katere se članek opira, je bila zbrana prek Popisa prebivalstva 2002. Avtorica se je v prispevku osredotočila na velikost gospodinjstev starih ljudi in na ob tem nastale razlike med spoloma, na razmere v katerih bivajo stari ljudje, na velikost stanovanj in breme njihovega vzdrževanja ter na lego stanovanja v stavbi.

V članku avtor analizira teoretiziranja o sintagmi "informatična družba za vse". S tem namenom na podlagi sekundarnih tujih in domačih empiričnih podatkov predstavi trenutno stanje na področju informatizacije starih ljudi v ZDA in Sloveniji. Poseben poudarek daje dejavnikom, ki zavirajo informatizacijo tega segmenta populacije, na koncu pa avtor nakaže tudi smernice nadaljnjega razvoja slovenske informatične družbe, da bo resnično za vse - tudi za stare ljudi.

Članek prikazuje tri različne izvajalce socialne oskrbe na severnem Gorenjskem. Ti so: Center za socialno delo Radovljica, Dom upokojencev dr. Fr. Bergelja Jesenice in zasebni izvajalec Adda d.o.o. Lesce. Socialna oskrba ljudem omogoča, da ostanejo čim dlje v svojem domačem okolju, kar je tudi želja večine starostnikov. V raziskavi so prikazane prednosti oz. morebitne pomanjkljivosti vsakega izmed njih ter njihova primerjava. V raziskavo so vključeni tudi pogovori z uporabniki socialne oskrbe o tem, kaj jim to pomeni in omogoča, na drugi strani pa intervjuji s socialnimi oskrbovalkami, torej neposrednimi izvajalkami socialne oskrbe.

Evropska komisija je 16. marca 2005 sprejela dokument »Soočanje z demografskimi spremembami: nova solidarnost med generacijami« s katerim poziva k javni razpravi o spreminjajoči se strukturi evropskega prebivalstva in opozarja na pomembnost te problematike. V tem dokumentu Komisija prvikrat celostno obravnava problematiko demografskega staranja, ki tokrat ni omejena le na stare delavce in upokojence.

V članku so predstavljeni rezultati študije o vplivu različnih blaginjskih sistemov na socialno izključenost v starosti. V raziskavo je bila zajeta tudi Slovenija. Avtor je proučeval naslednje kazalce socialne izključenosti: dohodke, pogostost stikov z drugimi, pomanjkanje zaupne osebe, sodelovanje v družbenih dejavnostih, politično udejstvovanje, občutje sreče, zdravje, varnost v soseski kjer živijo.

Septembra leta 2004 je izšla tematska številka revije Ageing & Society o kvaliteti življenja v starosti. V njej je zbranih sedem prispevkov, temelječih na projektih v okviru programa Staranje (Growing Older Programme).

Odbor za ekonomske in socialne zadeve, ki deluje v okviru Združenih narodov je konec februarja predstavil poročilo o svetovnem prebivalstvu, v katerega so vključene projekcije ZN do leta 2050. V njem najdete tudi podatke za Slovenijo.

Svetovna Banka je izdala poročilo, ki je nadgradnja njihovega prejšnjega poročila o perspektivah pokojninske politike. V njem opozarjajo, da morajo pokojninske reforme bolj upoštevati delavce zaposlene v neformalni ekonomiji, ki v državah v razvoju velikokrat predstavljajo več kot polovico delovne sile. Poleg tega morajo socialne politike večjo pozornost nameniti problematiki tistih, ki bodo revni vse življenje.

Beležnica je roman, poln čustev, ljubezni, medsebojne pripadnosti. Poleg čustvenega naboja pa knjiga vsebuje presunljivo soočenje s krutostjo Alzheimerjeve bolezni in bralca prisili k razmišljanju.

Avtorica te navdihujoče knjige Avadian Brenda, se je tudi sama ob bolezni svojega očeta soočila z vsemi razsežnostmi Alzheimerjeve bolezni. Na sprva samotnem potovanju, se ji je pridružilo veliko drugih, ki so se tako kot ona, oklepali drobnih radosti, ki so jih kljub bolečini izkusili ob oskrbovanju. V tej navdihujoči knjigi, so zbrane zgodbe ljubečih parov, otrok, sinov in hčera ter prijateljev. Njihove zgodbe opisujejo različna obdobja nege, od zgodnjega, do poznega stadija Alzheimerjeve bolezni. Moč brezpogojne ljubezni negovalcev, ki se kljub srčni bolečini lahko iskreno nasmejejo, bogati strani te knjige, ki jo človek težko odloži.