Avtor: Simona Hvalič Touzery, datum: 11.2.2010

V članku so predstavljeni rezultati študije o vplivu različnih blaginjskih sistemov na socialno izključenost v starosti. Avtor je glede na sistem blaginje, deset izbranih držav razdelili v tri skupine (nordijske, mediteranske, post-socialistične). Na podlagi raziskave European social survey  je proučeval naslednje kazalce socialne izključenosti: dohodke, pogostost stikov z drugimi (socialna izolacija), pomanjkanje zaupne osebe, sodelovanje v družbenih dejavnostih, politično udejstvovanje, občutje sreče, zdravje, varnost v soseski kjer živijo.

Rezultati študije, v katero je bila vključena tudi Slovenija, so pokazali povezavo med razvitimi sistemi blaginje (visok DBP in močan sistem socialne varnosti) in nizko stopnjo socialne izključenosti v starosti. Pokazalo se je tudi, da visoka stopnja izolacije v bivanjskem okolju ni nujno povezana z visoko stopnjo socialne izključenosti. Kot se je pokazalo, mediteranski sistem blaginje ne ponuja boljšega sistema socialnega varstva kot sistem v tranzicijskih post-socialističnih državah. Kljub jasnim razlikam med različnimi blaginjskimi sistemi, imajo ti tudi nekaj skupnih točk. Na primer, da razlike med regijami nimajo bistvenega vpliva na socialno izključenost. Najbolj nepričakovano in zanimivo pa je spoznanje, da ima v vseh proučevanih sistemih blaginje, visoka stopnja izobrazbe pomembno vlogo pri zmanjševanju možnosti za socialno izključenost v starosti. Verjetnost socialne izključenost se namreč zmanjšuje s  številom let izobrazbe. Če ima stopnja izobrazbe res tako pomemben vpliv na socialno izključenost v starosti, je to vsekakor optimistično spoznanje, saj bodo v prihodnosti stari ljudje veliko bolj izobraženi, kot pa so današnji.