Avtor: Anita Kovačič, datum: 11.2.2010

Nicholas Sparks je zadnje čase eden izmed najbolj branih romanopiscev v Združenih državah Amerike. Je avtor petih najbolje prodajanih knjig. Po treh njegovih romanih so že posneli filmske uspešnice, med drugim tudi Beležnico, ki naj bi v naše kinematografe prišla še letos.

Beležnica je roman, poln čustev, ljubezni, medsebojne pripadnosti, ki vam obeta mnogo zanimivega branja za kratek čas in razvedrilo. Poleg čustvenega naboja pa knjiga vsebuje presunljivo soočenje z resničnim življenjem in bralca prisili k razmišljanju. Je kot učbenik, iz katerega se lahko naučimo ustvarjanja dobrih medsebojnih odnosov ter dobimo drobne namige za razumevanje dementnega človeka in sožitje z njim.

V zgodbi so zajeta tri časovna obdobja, ki jih lahko primerjamo s tremi obdobji človekovega življenja, saj glavna junaka spremljamo od rane mladosti, ko se spoznata, skozi srednja leta, do pozne starosti.

V kratkem uvodu spoznamo prijetnega osemdesetletnika, ki dneve preživlja ob ženini postelji  v domu upokojencev. Zaradi njene bolezni, napredujoče demence, je on zanjo tujec. Skromna beležnica jima daje neverjetno moč, njegovemu življenju pa edini smisel, saj živi le za trenutke, ko se njene  prazne oči zaiskrijo in se za kratek čas vrne k njemu. 

Ko prisede k njej, na rob njene postelje ji vsak dan glasno prebira iz zvezka, kamor sta že pred leti zapisala ganljivo izpoved njune ljubezni. Zgodba nas ponese v leto 1935, ko petnajstletna Allie spozna dve leti starejšega Noaha. Njuna poletna romanca preraste v globoko, a prepovedano ljubezen. Skupaj preživita nepozabno poletje in kmalu je jasno, da sta ustvarjena drug za drugega, vendar ju krute okoliščine ločijo. Po dolgih letih, ko je Allie že zaročena z uspešnim odvetnikom in tik pred poroko, v časopisu zasledi članek o svoji davno izgubljeni ljubezni, Noahu. Ve, da ga mora še enkrat videti. Zdaj se, oba odrasla, zrela in izkušena, ponovno srečata. Prisluhneta svojemu srcu in se z vero in zaupanjem prepustita čustvom. Vendar je njuna skupna usoda tudi zdaj negotova.

V zadnjem delu knjige se vrnemo k starejšemu paru v dom za stare. Žena ima Alzheimerjevo bolezen, njen spomin hitro bledi in le redko, ko zasije skozi kopreno njene bolezni se spomni, kdo je moški, ki je vedno ob njej. On, zanjo tujec, se večkrat spominja prvih znakov bolezni, ki ju je ločila: »To je bolezen, ki te opustoši, da si čisto brez življenja kot puščava. Krade srca in duše in spomine.« (148) Od tedaj, ko so jima zdravniki povedali za bolezen, so minila štiri leta. Ona se je takoj lotila organiziranja, uredila je vse potrebno, da sta zapustila hišo in se preselila v dom, zapisala je oporoko in napisala navodila, kako naj jo pokopljejo. Svoje spomine sta skupaj zapisala v beležnico.

Beležnica je zahtevnejša romantična zgodba, ki lahko bralcu veliko ponudi. Vzpodbudi nas k razmišljanju o končnosti življenja, o opisanih medsebojnih odnosih ter o vzdrževanju in negovanju le teh ter seveda o demenci. Za romantike pa je to vsekakor zgodba o neminljivosti ljubezni.