Avtor: Simona Hvalič, datum: 15.2.2010

Knjiga »The realities of ageing« je bila prvič izdana leta 1981 in je bila zaradi svoje aktualnosti in naraščajočega zanimanja družbe za področje staranja še šestkrat dopolnjena in ponatisnjena. Tokratno, šesto revidirano izdajo je dr. Cary S. Kart z Univerze v Toledu napisal v sodelovanju s profesorico gerontologije na Univerzi v Miamiju, dr. Jennifer Kinney. Pri dveh poglavjih pa sta k sodelovanju povabila še tri strokovnjake: Ruth Dunkle, Seamus Metress in Van Luong. Knjiga je, kot pove podnaslov, uvod v gerontologijo. Zastavljena je zelo široko, multidisciplinarno, a hkrati dovolj pregledno, da omogoči vpogled v glavna področja gerontologije. Vključuje različne vidike proučevanja starosti in staranja; socialno gerontologijo ter sociološki, biološki in psihološki vidik staranja. Osnovna struktura knjige ostaja takšna kot v prejšnjih izdajah. Razdeljena je na pet delov, ki so nato še podrobneje razdelani:

1. del: uvod v študije o staranju (miti o staranju, definiranje staranja in področja gerontologije, zgodovina študij o staranju; nova metodološka vprašanja v sodobnih raziskavah o starih ljudeh; demografske značilnosti stare populacije - z najnovejšimi podatki)

2. del: biomedicinski vidik staranja (posledice staranja, teorije o tem, zakaj se ljudje starajo, zdravstveno stanje starih ljudi)

3. del: staranje s psihološkega in družbenega vidika (psihološki vidik staranja, družbeni vidik staranja, sociološke teorije o staranju)

4. del: stari ljudje in družba (staranje in družinsko življenje, ekonomski vidik staranja, delo, upokojitev in prosti čas, politični vidik staranja, religija in staranje)

5. del: posebne teme s področja staranja (rasno in etnično staranje, življenjsko okolje starih ljudi, dolgoročna nega, zdravstvena politika in staranje, smrt in umiranje, možnosti za izobraževanje s področja gerontologije)

Paleta obravnavanih področij ponuja obsežno gradivo za ljudi z različnimi interesi. Kot je vidno v vsebinskem prerezu, zajema knjiga aktualno problematiko staranja. Vendar sem se za kratek prerez poglavja o upokojevanju odločila zato, ker predstavlja veliko prelomnico v življenju ljudi in je hkrati izziv tudi za družbo samo. 

Upokojevanje je moderni industrijski proizvod, za katerega so, kot je zapisal gerontolog Robert Atchley, potrebni sledeči dejavniki: dolga življenjska doba, ekonomski presežek, pokojninski sistem in socialna varnost ter družbeno sprejetje ideje o upokojevanju in pozitiven odnos do starih ljudi. Delež delovno aktivne stare populacije je v 20. stoletju znatno upadel. K temu so prispevali zdravstveni položaj starih ljudi, pokojninska reforma, spremenjena socialna politika, ekonomske spremembe in diskriminacija starih ljudi v službah. V sodobni družbi je zgodnje upokojevanje vse bolj sprejemljivo. Vendar pa je prilagajanje na upokojitev le redko preprosto. Pomembno vlogo igrajo ustrezne finančne razmere, dobro zdravje in družbena aktivnost. Nekateri gerontologi menijo, da upokojitev neizogibno vodi v »krizo identitete«. Drugi pa temu oporekajo in poudarjajo, da se samospoštovanje dobi tudi preko prostočasnih aktivnosti.

V Ameriki, delovno orientirani družbi, so upokojitev, zdravstveno varstvo in družbeni status tesno povezani s položajem v službi oz. zaposlitvenim statusom. Vendar pa nista le zaposlenost in nezaposlenost dejavnika, ki določata položaj ob upokojitvi. V veliki meri odigrata pomembno vlogo narava dela in odnos do dela, saj ta dva določata odnos ljudi do upokojitve in njihovo pripravljenost nanjo.

Od začetka dvajsetega stoletja se je znatno povečalo število let, ki jih ljudje preživijo upokojeni. Pri tem sta imela pomembno vlogo tudi upad povprečne starosti ob upokojitvi ter povečanje življenjske dobe. Leta 1900 je bila v ZDA povprečna življenjska doba moških 46-47 let in so samo 1,2 let oz. 3% odraslega življenja preživeli kot upokojenci. V obdobju 1990-95 je povprečni moški v pokoju že preživel 17,4 let oz. okoli 22% svojega življenja. Povprečna ženska je preživela 21 let oz. 25% svojega življenja kot upokojenka. Podoben trend je bilo mogoče zaznati tudi v drugih industrializiranih narodih, vključno z Nemčijo, Švedsko in Japonsko.

V prihodnosti bo upokojevanje pomembno zadevalo tudi stare ženske v Ameriki. Zanje   je namreč značilno, da so kot skupina pogosteje zaposlene v sektorjih (industrija), kjer je zaposlitev manj trdna in plačilo nizko, kar seveda vpliva na prihodke ob upokojitvi. Raziskave so pokazale, da je upokojevanje žensk v veliki meri odvisno od moža – če se bo upokojil mož, se bo verjetno tudi žena. Zaradi obdobja prekinitve delovnega razmerja (nosečnost, skrb za otroke) imajo ženske nižje pokojnino in so bolj socialno ogrožene. Zato se pogosto dogaja, da želijo ženske z nižjimi dohodki ostati zaposlene dlje kot pa je to obvezno.

Upokojevanje in odnos do upokojitve danes zelo aktualni področji, pa naj gre za ameriško družbo s svojimi značilnostmi ali pa kakšno drugo zahodno družbo. Dejstvo je, da imajo danes ljudje po upokojitvi na voljo še kar nekaj let življenja. Zdravje stare osebe v veliki meri vpliva na njeno življenje, vendar to ni tisto, kar določa kakovostno starost. Če je oseba ustrezno pripravljena na starost in upokojitev (tako z vidika materialnih in nematerialnih potreb), bo lahko uživala kakovostno življenje. Sicer pa se ji lahko zgodi, da se bo soočila z materialnim in/ali čustvenim, nematerialnim pomanjkanjem. Zato se je treba na kakovostno starost ustrezno pripraviti. Pred veliko nalogo pa ni le posameznik, temveč tudi družba, za katero naraščajoče število starih ljudi in vse manjše število mlade in aktivne populacije predstavlja dodatne izzive.

Knjiga zna pritegniti bralce, da si zastavljajo vprašanja in odkrivajo nove probleme. Njena specifika je prilagojenost študentom, saj je na koncu vsakega poglavja sklop študijskih vprašanj. Poleg tega vključuje vsako poglavje kratek povzetek in bogat seznam bibliografije.

Posebna zanimivost in dobrodošla novost knjige so spletni naslovi pomembnejših institucij povezanih z obravnavano tematiko, ki jih avtorja navajata skozi celotno knjigo. To omogoča lažji  in hitrejši dostop do dodatnih informacij o staranju, starih ljudeh in socialni politiki, ki jih ponujajo vladne službe, profesionalne organizacije, neprofitne organizacije, društva itd. Omeniti velja tudi slovarček, ki ga avtorja predstavita na devetih straneh. Vključuje pomembnejše izrazje s področja gerontologije in je zato primeren pripomoček za vse, ki se s tem področjem šele srečujejo.

Tistim, ki želijo dobiti več informacij in konkretnih statističnih podatkov, ki segajo izven ameriškega prostora, ta knjiga ne bo v veliko pomoč. Avtorja sta jo namreč napisala predvsem za ameriške razmere, zato so podatki o razmerah po svetu redki in obrobnega pomena. Kljub temu pa je knjiga dragocena zaradi svoje preglednosti, teoretične podkovanosti in širine.