Članek govori o odvisnosti in izgubi avtonomije v tretjem življenjskem obdobju. Na prvem mestu raziskuje naravo odvisnosti in izgube avtonomije v starosti, nato pokaže povezavo med odvisnostjo in izgubo avtonomije s potencialno krizo smisla. Na koncu pa prikaže uporabnost logoterapije kot načina preseganja krize smisla in zagotavljanja celote in nepretrganosti jaza z elementi preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Z drugimi besedami, poskuša pokazati, kako lahko logoterapija obnovi občutek smiselnosti pri starem človeku, ki se zaradi sprememb v tretjem življenjskem obdobju sooča z izgubo avtonomije ali odvisnostjo.

Primerjali smo dve skupini norveških starostnikov, starih osemdeset let in več, od katerih je ena živela v domovih za stare ljudi, druga pa v domačem okolju. Pri obojih smo preučevali pomen osamljenosti, vernosti in smisla življenja. Ne glede na obliko skupnosti, v kakršni so živeli, med njimi glede občutka osamljenosti ni bilo razlik. Med tistimi, ki so živeli v domačem okolju, so bili stari med 80 in 90 let bistveno bolj osamljeni kot so bili stari med 90 in 105 let. Večina je povedala, da jim vera zelo veliko pomeni. Pri tem leta niso bila pomembna. Tisti, ki so živeli v domačem okolju, pa so v primerjavi s starostniki v domovih bistveno bolj poudarjali, da ima njihovo življenje smisel. Poleg tega so pomen smisla življenja izrazito bolj poudarjali stari od 90 do 105 let kot stari od 80 do 90 let. Analiza variance je pokazala, da je med osamljenostjo in smislom življenja veliko večja (negativna) povezava kot med osamljenostjo oziroma smislom življenja in vernostjo.

Avtor govori o kajenju tobaka, ki je pri nas najbolj razširjena bolezen odvisnosti. Zaradi kajenja tobaka umre vsako leto več tisoč Slovencev. Negativne posledice kajenja se pokažejo šele po dolgih letih. Pri kadilcih so pogostejši rak pljuč in okvare ožilja. Pri starejših ljudeh so pogostejše bolezni srca in ožilja, ki se pri kajenju poslabšajo. Nikoli ni prepozno prenehati kaditi.

V sestavku je predstavljena ljubiteljska pot do nastanka rodovnika štirih rodbin. Avtor prikaže pomen sestavljanja rodovnika ne le kot zbirko osebnih podatkov in rodbinskih povezav, ampak kot zanimivo delo s širšim sociološkim pomenom. Nakazane so nekatere možnosti, kako zainteresirati starejše ljudi za pripovedovanje svojih življenjskih zgodb in kako jih pritegniti k sodelovanju pri nastajanju rodovnika.

Šesta izdaja knjige »The realities of ageing« je zastavljena zelo široko, multidisciplinarno, a hkrati dovolj pregledno, da omogoči vpogled v glavna področja gerontologije. Vključuje različne vidike proučevanja starosti in staranja; socialno gerontologijo ter sociološki, biološki in psihološki vidik staranja.