Avtor: Jože Ramovš, datum: 16.11.2010

V letu 2010 pripravlja Slovenija pomembne pravno-politične dokumente za področje staranja in sožitja med generacijami: zakon o dolgotrajni oskrbi, pokojninski zakon, zakon o socialnem varstvu, nacionalno strategijo javne skrbi za staro prebivalstvo in solidarnost med generacijami za obdobje 2011 do 2015; to je vizijo in družbene mehanizme za usmerjanje razvoja dolgožive družbe. Učinkovitost teh dokumentov bo odvisna uresničljivih mehanizmov za prenos v prakso, ki jih bodo vsebovali ter od doslednosti in vztrajnosti slovenske vlade pri njihovem izvajanju. Mišljenje, da se reševanje demografskih problemov začne in konča pri denarju, se ni nikjer potrdilo, saj bi sicer bogate države imele te probleme bolje rešene. Reševanje posameznega vidika demografskih problemov in problemov staranja v neki državi je toliko uspešno, kolikor celovito je zastavila koncept reševanja in kolikor vztrajno izvaja smiselno zastavljene ukrepe. Francija npr. najbolje rešuje problem rodnosti, čeprav ni bogatejša od Nemčije. Nemčija zelo uspešno uvaja učinkovit sistem dolgotrajne oskrbe ter sodobne programe oskrbe, ki so starim ljudem, njihovim svojcem in oskrbovalcem prijaznejši, toda nič dražji od zastarelih in neprijaznih. Za isto ceno zgradijo eni dom za stare ljudi po zastarelem konceptu izpred štiridesetih let, drugi sodobni dom gospodinjskih skupin. Oskrba stane enako v obeh. Kakor je človekovo ravnanje posledica njegovega doživljanja, tako je reševanje družbenih nalog v državi ali skupnosti odvisno od zamisli ali koncepta za njihovo reševanje.

Odločilni skupni imenovalec uspešnega delovanja sociale in zdravstva na področju staranja in sožitja – pa tudi vzgoje, kulture, gospodarstva in drugih področij v državi in družbi – je solidarnost. Človekovo sočutje z drugimi ljudmi v dobrem in hudem zato, ker so ljudje, je najgloblje zakoreninjena človeška sposobnost; je namreč temelj zdravega sožitja in zadnji preživetveni vir za posameznika in družbo. Solidarnosti ne more dati ljudem država in njeni pravni dokumenti. Ker pa se solidarnost razvija ali zakrneva z vzgojo in lastnim oblikovanjem v vsakdanjem sožitju, ima država pri krepitvi in uresničevanju solidarnosti odločilne možnosti in dolžnosti. Z zakonodajo, s sistemi osnovne in vseživljenjske vzgoje, oskrbe nemočnih, financiranja, nadzora in z drugimi svojimi mehanizmi, mora zagotavljati pogoje in ugodne razmere za razvoj solidarnosti in njeno učinkovito delovanje. Ne le v ustanovah, ki jih sama financira, ampak tudi z ugodnimi razmerami za življenje družin, delovanje civilne družbe, gospodarstva, za spodbudno javno mnenje ter plodno in odgovorno življenje posameznikov.

Ključ do uspešnega reševanja demografskih nalog v času velikega deleža starih ljudi je torej smiselno pravno, ekonomsko in drugo ukrepanje države, da bo ustvarila pogoje za poživitev medčloveške kohezivnosti v socialnih mrežah družine, prijateljev, sosedov in javnih združenj civilne družbe, za bolj pošteno in učinkovitejše delovanje proizvodnje in trga ter za odgovorno ustvarjalnost vsakega posameznika. Posamezniki, skupnosti in skupine, ki so vezni člen med posameznikom in skupnostjo, obenem pa glavno polje socialnega učenja za kakovostno življenje in sožitje, so glavni vir za kakovostno staranje in sožitje v zaostrenih razmerah zaradi staranja družbe v prihodnjih letih.

Pri tem se postavlja vprašanje, kateri varovalni dejavniki za kakovostno staranje in lepo medčloveško sožitje so skupni vsem uspešnim prizadevanjem posameznikov, družin in drugih socialnih skupin, strok in vseh skupnosti – od neformalnih sosedskih do najbolj formaliziranih pravnih aktov države? Z drugo besedo: kaj je osnova zdravega razvoja človeške solidarnosti, kaj je zdravo izhodišče za oblikovanje državnih pravnih dokumentov in sistemov? Zdi se, da je najbolj pomemben skupni imenovalec celostno gledanje na človeka. Gre torej za celostno antropološko gerontologijo, ki vključuje ekonomske, biološko-medicinske, sociološke, psihološke in druge vidike, da bi presegla neučinkovitost med seboj nepovezanih ekonomističnih, biologističnih, sociologističnih ali psihologističnih in drugih gerontologij.