V letu 2010 pripravlja Slovenija pomembne pravno-politične dokumente za področje staranja in sožitja med generacijami: zakon o dolgotrajni oskrbi, pokojninski zakon, zakon o socialnem varstvu, nacionalno strategijo javne skrbi za staro prebivalstvo in solidarnost med generacijami za obdobje 2011 do 2015; to je vizijo in družbene mehanizme za usmerjanje razvoja dolgožive družbe. Učinkovitost teh dokumentov bo odvisna uresničljivih mehanizmov za prenos v prakso, ki jih bodo vsebovali ter od doslednosti in vztrajnosti slovenske vlade pri njihovem izvajanju. Mišljenje, da se reševanje demografskih problemov začne in konča pri denarju, se ni nikjer potrdilo, saj bi sicer bogate države imele te probleme bolje rešene. Reševanje posameznega vidika demografskih problemov in problemov staranja v neki državi je toliko uspešno, kolikor celovito je zastavila koncept reševanja in kolikor vztrajno izvaja smiselno zastavljene ukrepe.

Avtorja izhajata iz razprave dr. Jožeta Ramovša, ki je v pričujoči reviji pred leti postavil nekaj temeljnih tez za spremembo zakonodaje in za nacionalni program varstva starejših. V luči spoznanj o pomanjkljivosti slovenskega sistema varstva starejših predstavita različne oblike bivanja v nemško govorečem prostoru, ki zelo jasno nakazujejo sodobni trend. Starajoča se družba stoji pred novimi izzivi. Ljudje v tretjem življenjskem obdobju niso samo številčno vedno močnejši, ampak tudi vedno bolj samozavestni in avtonomni. Masovni in državno vodeni domovi ali druge oblike bivanja za starejšo generacijo so vse bolj preživeti. Izpodrivajo jih državljanske pobude in samoiniciativne rešitve, ki so zelo pluralne, od nekakšnih komun do medgeneracijskih oblik bivanja in medsebojne pomoči. V nemško govorečem prostoru tako zakonodaja kot izkušnja ljudi temeljita na avtonomnem državljanu in v tem smislu je potrebno narediti preobrat tudi v slovenskem prostoru, od državno dirigirane socialne oskrbe starejših k avtonomni in dogovorni oskrbi, ki jo sestavljajo različne in iz baze nastajajoče oblike bivanja. Pričujoči prikaz dobrih praks lahko k temu pomaga.

Članek analizira podatke o tem, koliko časa se v običajnem tednu z udeleženci raziskave druži in lepo pogovarja kakšen mlad človek (star do 25 let), kakšen človek srednjih let (star med 25 in 60 let) in kakšen človek iz upokojenske generacije (star nad 60 let). Rezultati kažejo, da so medgeneracijski stiki in komuniciranje najšibkejši med mlado in starejšo generacijo, dobra desetina je brez njih. Ti podatki se ujemajo s sorodnimi raziskavami v Sloveniji in po svetu. Današnje demografsko stanje naglega staranja prebivalstva in potrebe po krepitvi medgeneracijske solidarnosti zahtevajo, da posamezniki, civilna družba in državne politike zavestno ustvarjajo pogoje za uspešno učenje kakovostnega medgeneracijskega dialoga.

Med poškodbami starejše najbolj ogrožajo padci in z naraščajočo starostjo narašča tudi njihova verjetnost. Čeprav jih večina mine brez zdravstvenih posledic, so najpogostejši vzrok zlomov, kirurških intervencij in hospitalizacij. Največ se jih pripeti v domačem okolju, kjer so povezani tudi z najvišjo smrtnostjo. Vsak padec v starosti je posledica medsebojnih prepletanj staranja, bolezni in zunanjih vzrokov. Posledice so lahko poslabšanja zdravstvenega stanja, zmanjšanje samostojnosti in izguba samozaupanja.

S starostjo prihaja do degenerativnih sprememb na gibalnem sistemu, tako na sklepih, kakor tudi na hrbtenici. Vse to je posledica biomehanskih sprememb, ki nastanejo iz različnih vzrokov (preobremenitve, deformacije, poškodbe). Prihaja do kongruentnosti sklepov in hrustanca, predvsem v velikih sklepih, kot so koleno, stopalo in rame. Hrustanec in sklepne ovojnice so slabše prekrvavljene, kar povzroča propad tega občutljivega tkiva. Nastanejo spremembe, ki jih imenujemo artroze, ki povzročajo bolečino, deformacijo, izlive v sklepih. Terapija je različna in jo mora v večini primerih izvajati fizioterapevt oz. zdravnik. Podobne spremembe doživljamo v starosti tudi v hrbteničnem predelu. Tam prihaja do propada medvretenčnih ploščic in nastajanja izrastkov, ki so povzročeni zaradi drugačnih obremenitev hrbtenice. Vse to pospeši še sprememba kostne strukture – osteoporoza, zato pogosto prihaja do sesedanja vretenc, kar povzroča dodatne bolečinske in klinične spremembe. Glede terapije se poleg regulacije telesne teže, rednega gibanja, vzdrževanja psihofizične kondicije, vključuje tudi fizioterapevtska dejavnost v slučaju akutizacije težav. Nenazadnje obstaja tudi možnost operativnega posega in zamenjave obrabljenih sklepov z umetnimi protezami, ki je v zadnjem desetletju izredno napredovala. Takšni posegi spremenijo in izboljšajo kvaliteto življenja starostnika.

Kronična obstruktivna pljučna bolezen je ena od najbolj pogostih kroničnih nenalezljivih bolezni. Poleg številčnosti bolnikov je pomembna tudi zaradi velike smrtnosti, ki jo povzroča. Število bolnikov po vsem svetu celo narašča. V 90 % je KOPB posledica kajenja. Bolezenski znaki se običajno pojavljajo po 40. letu življenja. Število bolnikov narašča s starostjo. Največ bolnikov je v starostni skupini po 70. letu. Znaki bolezni so: kašelj – pogosto z izpljunkom, težko dihanje ter piskanje v prsih. Bolezni običajno ne prepoznamo tudi več let, ker napreduje počasi. Bolniki ponavadi poiščejo pomoč zdravnika šele takrat, ko je bolezen že zelo napredovala. Da bi dosegli zgodnejše odkrivanje, je potrebno ljudi z boleznijo seznanjati; temu je namenjen tudi Svetovni dan KOPB. Na ta dan se izvaja tudi brezplačno spirometrijsko testiranje prebivalcev, predvsem kadilcev.

Padci povzročijo 80 % vseh poškodb pri starejših ljudeh in so najpogostejši vzrok za napotitve v bolnišnice. Pri starejših so poškodbe zaradi padcev težje kot pri mladih in se tudi slabše zdravijo. Pogosto posledice so invalidnost in odvisnost od tuje pomoči.

Po podatkih Svetovne znanstvene organizacije so poškodbe, povezane s padci, najpogostejše pri starejših osebah in so glavni razlog za bolečine, invalidnost, izgubo neodvisnosti in prezgodnjo smrt. Finančni stroški se znatni in naraščajo vsepovsod po svetu. Padci v starosti imajo tudi resne posledice za družino in prijatelje. Zaradi osebnih, družinskih in družbenih posledic s padcem povezanih poškodb starejših oseb ter možnosti učinkovitega ukrepanja so padci pomembno svetovno zdravstveno vprašanje.

Nemško zvezno ministrstvo za družino, starejše, ženske in mladino je v letošnjem letu izdalo koristno brošuro za starejše Ugani, kdo je? Kako se zavarujete pred sleparji in tatovi (Rate mal, wer dran ist? So schützen Sie sich vor Betrügern und Trickdieben).

HeplAge International je mednarodna organizacija, ki starejšim ljudem pomaga uveljavljati njihove pravice, premagovati diskriminacijo in revščino, da lahko živijo dostojno, varno, aktivno in zdravo življenje. V svojem poročilu Pozabljena delovna sila govorijo o starejših ljudeh v državah z nizkim in srednje visokim dohodkom ter o tem, kakšno delo opravljajo.

Pričujoča knjiga je nastala v sodelovanju med Centrom za razvoj financ in Svetovno banko. V njej so zbrani prispevki in izjave, v osnovi pripravljeni za mednarodni forum o pokojninski reformi, ki se je odvijal na Bledu junija 2007. Poglobljeni in razširjeni članki, ki jih je prispevalo več kot 35 strokovnjakov z ministrstev za finance, delo in socialne zadeve ter centralnih bank jugovzhodne Evrope, govorijo o izzivih usklajenega spreminjanja pokojninskih sistemov, trga delovne sile in finančnih trgov. Knjiga ponuja rešitve, kako se spopasti s težavami pri prepričevanju ljudi za daljše aktivno obdobje in motiviranju mladih za prispevanje v pokojninske sheme.

Fundacija Friedrich Ebert in zagrebški Ekonomski inštitut sta konec lanskega leta izdala publikacijo, v kateri je zbranih osem avtorskih prispevkov o učinkih demografskih sprememb na značilnosti delovne sile v Evropski uniji, na Hrvaškem in v Sloveniji. V tej študiji je skupina slovenskih in hrvaških strokovnjakov analizirala osnovne demografske sile, ki bodo vplivale na prihodnji razvoj trga dela, s pomočjo empirične analize identificirala pobude za in ovire proti podaljševanju delovne dobe v Sloveniji in na Hrvaškem ter predstavila stališča delodajalcev do starejših zaposlenih.

Prof. dr. Walter Rehberg z Visoke šole za uporabne znanosti St. Gallen v Švici je leta 2009 po naročilu Švicarskega sveta seniorjev izvedel raziskavo o predsodkih glede ekonomskega položaja tretje generacije, ki vladajo v družbi. V javnih razpravah o medgeneracijski solidarnosti se pojavljajo trditve, ki niso utemeljene, kot je npr. trditev, da so starejši ljudje materialno dobro preskrbljeni, medtem ko se določene skupine mladih ljudi ubadajo z revščino. Rehbergova raziskava, ki je temeljila na analizi strokovne literature in analizi podatkov, je pokazala diferencirano sliko ekonomskega položaja starejših. Navajamo nekatere najbolj razširjene predsodke in dejstva, ki govorijo zoper njih.

Prikazani članek pregledno predstavlja subjektivno blagostanje (ang. subjective well-being) ter njegovo raziskovanje v psihologiji in socialnih znanostih. Subjektivno blagostanje je strokovni izraz, namesto katerega lahko uporabljamo tudi izraze, kot so sreča, zadovoljstvo z življenjem, psihološko blagostanje, pozitivni afekt ipd. Gre za stopnjo pozitivne naravnanosti do življenja oz. za posameznikovo zaznavanje ali prepričanje, da je njegovo življenje, gledano v celoti, dobro.

Dunajska Ekonomska univerza (Wirtschaftsuniversität Wien) in mesto Dunaj sta v letih 2007 in 2008 sodelovala pri projektu Dunaj misli (na) prihodnost (Wien denkt Zukunft), in sicer v okviru dokaj splošne, pa vendarle v marsičem posebne problematike staranja družbe. Ne le v Avstriji, povsod po Evropi sta padanje števila rojstev in porast pričakovane življenjske dobe pripeljala do izrazitejših demografskih napovedi, te pa povzročajo veliko skrb na različnih ravneh družbenega, političnega in gospodarskega življenja.

Konec leta 2009 je izšla monografija z naslovom Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje in muzeji z roko v roki: Izobraževanje za razumevanje in uvajanje prakse starejših prostovoljnih kulturnih mediatorjev, ki jo je izdalo Društvo za izobraževanje za tretje življenjsko obdobje, uredila pa jo je Rajka Bračun Sova. Nastala je na osnovi projekta Starejši – nosilci in posredniki nesnovne kulturne dediščine, ki je potekal v letih 2008–2009.

Nemčija: Prijaznejša navodila za uporabo zdravil
Nemčija: Jemanje vitaminov in mineralov
ZDA: O medicinskih informacijah na medmrežju
ZDA: Slabše bralne sposobnosti lahko skrajšajo življenje
ZDA: Možganski trening lahko obnemoglim starim ljudem pomaga hoditi hitreje
Nemčija: Medgeneracijska pomoč
Nemčija: Klovni v geriatriji
Nemčija: Prevoz za starejše ljudi v skupnosti
Italija: Hiša Roccafranca
ZDA: Pogovorna skupina za moške
Slovenija: Verulca: Moje pesmi
EU: 2012 – Evropsko leto aktivnega staranja
Slovenija: Statistični podatki o starajoči se družbi

Revija Andragoška spoznanja je prva slovenska revija za izobraževanje odraslih in izhaja štirikrat letno. Vsebuje znanstvene in strokovne članke o izobraževanju odraslih, ocene knjižnih novosti s svojega področja, poročila andragoških dogajanj in koledar dogodkov. V letu 2009 so objavili kar nekaj člankov, ki se nanašajo na starejšo populacijo.

Izbor gerontoloških dogodkov doma in po svetu.

Beseda generacija je udomačena tujka (glej npr. Vrbinčev Slovar tujk), ki izhaja iz latinske besede genus – rod. Generacija danes v slovenščini pomeni: 1. roditev, ploditev; nastajanje; izvir, rojstvo; zarod, potomstvo, 2. rod, pokolenje; pripadniki enega rodu; posamezniki, ki žive približno v istem času, 3. življenjska doba rodu.

Evropski agenciji za zdravila (ang. European Medicines Agency – EMA, v nadaljevanju Agencija), s sedežem v Londonu,  je v Evropski uniji namenjena enaka vloga, kot jo ima v Združenih državah Urad za prehrano in zdravila (ang. Food and Drug Administration – FDA), le da je Agencija manj centralizirana in ne prevzema vloge, ki jo imajo v državah članicah njihove nacionalne agencije. V Evropski uniji je Agencija z ocenjevanjem in nadzorom nad zdravili za humano in veterinarsko rabo odgovorna za zaščito in pospeševanje zdravja ljudi ter živali. Ustanovljena je bila leta 1995 z namenom, da bi usklajevala delo nacionalnih agencij in s tem ne le prihranila stroškov za registracijo zdravil, ampak tudi preprečevala protekcionistične ukrepe posameznih držav, ki v svojih okoljih ne želijo registrirati domačim proizvajalcem konkurenčnih zdravil.

Članek je analiza psihosocialnih značilnosti glavnih oseb v romanu Turgenjeva Očetje in sinovi z vidika naših raziskovalnih spoznanj o pristno vitalnih in navidezno vitalnih starostnikih. Pri analizi upoštevamo tudi poglobljena spoznanja spremne študije Janka Kosa v slovenski izdaji romana. Novi spoznanji ob tej analizi sta zlasti dve. Prvo: rizična usmerjenost v socialno patologijo, ki smo jo poimenovali navidezna vitalnost, se dogaja pri nekaterih mladih ljudeh, ljudeh v srednjih letih in starih ljudeh; pri vsaki generaciji ima drugačno obliko, najbolj težavna za samega človeka in njegovo socialno okolje pa postane v starosti. Drugo novo spoznanje: glavni vzrok za nastajanje in razvoj navidezne vitalnosti je razvajenost, ki se je človek navzame pri vzgoji v otroštvu in mladosti, pozneje pa je ne premaga, ampak jo ohranja z uporabo razuma za utrjevanje zaverovanosti vase ob zakrnelem človeškem sočutju in sposobnosti za pristen dialog.

Dr. Božidar Voljč je diplomant javnega zdravstva in specialist družinske medicine. Bil je direktor zdravstvenih domov v Ribnici in Kočevju, vodil je Zavod RS za transfuzijsko medicino, katerega delovanje je povzdignil na raven kolaborativnega centra Svetovne zdravstvene organizacije (SZO). V neodvisni Sloveniji je bil minister za zdravstvo v prvi slovenski vladi in od maja 2006 do maja 2009 član Izvršilnega odbora SZO. Na Inštitutu Antona Trstenjaka vodi zdravstveno gerontologijo.