Avtor: Božidar Voljč, datum: 16.11.2010

Padci povzročijo 80 % vseh poškodb pri starejših ljudeh in so najpogostejši vzrok za napotitve v bolnišnice. Pri starejših so poškodbe zaradi padcev težje kot pri mladih in se tudi slabše zdravijo. Pogosto posledice so invalidnost in odvisnost od tuje pomoči.

Zanimivo je, da smo v največji nevarnosti, da bomo padli, tam, kjer se počutimo najbolj varne, to je doma. Zaradi padcev v stanovanjih vsako leto umre več ljudi kot zaradi avtomobilskih nesreč. Starejši so doma pogosto sami, če ni nikogar, ko padejo in ne morejo več vstati, so v smrtni nevarnosti. In v resnici je smrtnost najvišja pri padcih doma. To je zadosten razlog, da smo današnje srečanje namenili samo padcem v domačem okolju.

Pogovorili se bomo lahko samo o tistih vzrokih za padce v domačem okolju, ki so povezani z njegovo urejenostjo in ki jih lahko tudi odpravimo. Star človek namreč doma lahko pade tudi v povsem varno urejenem okolju, npr. v primeru vrtoglavice, slabosti, kapi, boleče in slabe gibljivosti in drugih dogodkov, ki so povezani z njegovim zdravjem in na katere je mogoče vplivati na drugačen način.

Govorili bomo torej predvsem o varno urejenem stanovanju. Če stanovanje ni varno urejeno, je življenje v njem nevarno. Življenje v lastnem stanovanju lahko čez noč spremeni en sam napačen korak, tudi majhen zdrs ima lahko usodne posledice. Zato: kolikor prej stanovanje varno prilagodimo, toliko dlje bomo lahko v njem živeli. To pa je tisto, kar si vsak starejši človek glede bivanja najbolj želi. In vedeti je treba, da je večino poškodb v domačem okolju mogoče preprečiti.

Deset opozoril

Preden se bomo sprehodili po posameznih prostorih naših stanovanj, pa deset splošnih opozoril, ki se nanašajo na vse prostore.

1. Ne vstopajte v noben prostor, ki ni dobro osvetljen. V ta namen so za starejše stanovalce senzorske luči najbolj primerne.
2. Ker je največ padcev zaradi spotaknjenja ob prag med prostori, zahtevajo vsi pragi v stanovanju posebno pozornost. Pri nas je prag običajno malo nad nivojem prostorov, ki jih ločijo vrata, in tam ljudje padajo, pogosto s hudimi posledicami. Zato velja, da je treba odpraviti vse višinske razlike med prostori. To je težko uresničiti pri pragu vhodnih vrat. Ta naj ostane edini, ki je dvignjen nad nivo prostorov ob njem, vendar naj ne bo višji kot 2 cm.
3. Vrata naj bodo široka 90 cm, da skoznja lahko pripeljejo pohištvo, hladilnik, pralni stroj itd., pa tudi, da lahko gredo skoznja invalidski in nakupovalni voziček, nosila za ponesrečence ali bolnike.
4. Ključavnica vrat naj bo taka, da se vrata odklepajo in zaklepajo nad kljuko in ne pod njo in se torej pri tem ni treba sklanjati. Vrata ne smejo imeti dodatne zaskočke, »rigelčka« po domače, da lahko reševalci v primeru potrebe hitro pridejo v stanovanje.
5. Okna naj se zapirajo in odpirajo enostavno in lahko. Ne imejte zapleteno skonstruiranih oken, ki pri odpiranju in zapiranju zahtevajo razmišljanje, moč ali stol.
6. Domofon naj bo vedno v prostoru, v katerem prebijete največ časa in vam za njegovo uporabo ni treba tekati iz prostora v prostor. Takrat hitite in verjetnost padca je bistveno večja.
7. Tla v prostorih naj ne bodo gladka in zdrsna. Še posebej se je treba izogibati gladkim ploščicam v toaletnih prostorih oziroma kopalnicah. Vedno obuvajte copate z nedrsnimi podplati.
8. Vodovodne pipe, kjerkoli že so (kuhinje, kopalnice itd.), naj bodo dovolj velike in enostavne za odpiranje in zapiranje. Izogibajte se pip, ki so »inteligentno« zasnovane.
9. Povsod, kjer je možno, vgradite sodobno ogrevanje. Peči na drva so prijetne, vendar pa zahtevajo vsak dan vrsto opravil, tako z drvmi kot s pečjo, in vsako med njimi se lahko konča s padcem.
10. Gube v preprogah, navzgor zavihani robovi in vogali so lahko vzrok smrtnih poškodb.

Dostop do stanovanja

Dostop do stanovanja je lahko povezan z vrsto nevarnosti, ki jih bomo našteli z vprašanji. Odgovor na vsako vprašanje je povezan z varnostjo stanovalcev v stavbi.

• So kakšne ovire pri dostopu do stavbe ali vstopanju vanjo?
• Ali so stikala pri vratih, v avli in drugod v priročni višini med 85 in 135 cm in so lahko dostopna? Ali so na vsakem podestu stikala v višini približno 90 cm?
• Ali domofon pri vhodu v stavbo dobro deluje?
• Koliko stopnic nas čaka do vrat našega stanovanja? Ali je višina stopnic 16 cm, širina 30 cm in ali so rahlo nagnjene nazaj? Ali sta vsaka prva in zadnja stopnica označeni s posebno barvo?
• Ali so ob stopnicah na obeh straneh oprijemala ali ograja, ki je visoka 90 cm in katere dolžina presega spodnjo in najvišjo stopnico za 40 cm?
• Ali ima ograja stopnic rob, na katerega se opiramo pri hoji navzgor ali navzdol in ali ima ta rob premer od 3,5 do 4,5 cm?
• Ali pa je v hiši dvigalo in je zato verjetnost padcev pred stanovanji manjša?
• Ali je v vseh vežah, na podestih in stopniščih dovolj učinkovita razsvetljava, so svetilke senzorske ali jih je treba prižigati?
• Kakšna je širina vrat, kako visok je vhodni prag, ali je označen s posebno barvo?

Predsoba

Iz predsobe odhajamo, ko gremo ven in se vanjo spet vračamo. Ko odhajamo, se prej oblečemo, ko se vrnemo, odložimo garderobo, čevlje in morebitne prinešene stvari.

Glede varnosti pred padci se na predsobo nanašajo naslednja vprašanja.

• Ali imate v predsobi polico za odlaganje, na katero položite prinešene stvari (vrečke ipd.) ali pa jih odložite začasno kar na tla?
• Ali čevlje in copate spravljate v omaro, ko jih ne rabite, ali jih imate kar na tleh?
• Ali se večina stvari dogaja blizu tal ali pa nad vami ali predvsem v višini vaših oči?
• Kakšno žlico za obuvanje imate? Dolgo, da se vam pri obuvanju ni treba pripogibati, ali običajno kratko?
• Ali med obuvanjem in sezuvanjem stojite ali sedite na stolu, ki ga imate za to?
• Ali je predsoba dobro osvetljena? Ali imate v njej senzorsko žarnico ali jo sami prižigate in ugašate? Ali je stikalo v primerni višini in lahko dostopno?

Kuhinja

V kuhinji se dela marsikaj, zato se v njej pripeti največ nezgod. Stroji, visoke police in omarice, gorilniki, elektrika, gladke ploščice in ostalo. Urejena naj bo tako, da se:

• čim več dogaja v višini sedenja;
• umivalnik naj bo čim večji in z eno dolgo pipo;
• kuhinjski pult naj bo dovolj velik za enostavno odlaganje posode med kuhanjem;
• koš za odpadke naj ne stoji v prostoru, ampak pod pultom in naj bo lahko izvlečljiv;
• rešo pečice naj bo izvlečljiv, da se nič ne dela v sami pečici med pečenjem;
• dovolj velika površina pulta ali kakšna druga površina s čvrsto podlago naj bo namenjena za vse vrste električnega orodja: mešalnike, rezalce, mlinčke itd; delovne površine pulta, štedilnika in druge naj bodo dobro osvetljene;
• hladilnik naj bo po možnosti v višini oči, da se ni treba sklanjati;
• v kuhinji naj bo čim več vtičnic, da ne pride do zmešnjave kablov;
• tla naj bodo nedrsna in enostavna za čiščenje;
• ves pribor za čiščenje naj ima dolge ročaje.

Kopalnica

• V kopalnici naj se vrata odpirajo navzven, da se lažje pride iz prostora.
• Stikala za luči naj bodo že ob vhodnih vratih ali takoj za njimi.
• Vtikačev v višini med 85 in 90 cm naj bo dovolj.
• V kopalnici predstavljajo nevarne pasti gladke ploščice, mokra tla in nivojske razlike.
• Posebno nevarne so kopalne kadi in njih uporaba, še posebej za tiste, ki živijo sami. V kadi in tuš kabini naj bodo grobe gumijaste prevleke, ki se prisesajo na tla. Stoječi tuš je primernejši.
• Nevarnost opeklin pri uporabi vroče vode.
• Tuš naj bo dovolj prostoren, da je v njem mogoče namestiti še sedež.
• Oprijemala pri kadi, tušu in straniščni školjki naj bodo tako vertikalna kot horizontalna.
• Straniščna školjka naj bo v višini sedenja, zraven naj bodo oprijemala.
• Pipe naj bodo mešalne z enim ročajem, termostatski regulator vode iz bojlerja.
• Pri čiščenju zob je bolje sedeti kot stati, enako velja za ličenje.

Spalnica

• Spalnica naj ne bo razmetana.
• Zelo kosmate, zdrsljive preproge, še posebej ob postelji, in zastrta svetloba v spalnici niso primerne.
• Če je spodaj drsljiv parket, naj se preproge ob postelji na tla prilepi.
• Postelja naj ne bo prenizka (46–50 cm), ležišče pa primerno trdo, da se ne ugreza ob vstajanju oz. uleganju.
• Nočna omarica naj bo stabilna, na njej telefon, ki ga je lahko doseči.
• Luči v prostoru naj se prižgejo tudi iz postelje.
• Med omarami in posteljo naj bo prehod širok vsaj 150 cm.
• Nočno uriniranje je lahko zelo nevarno, še posebej, če so vmes stopnice; pot do stranišča naj bo enostavna, prosta in dobro razsvetljena, najbolje s senzorsko lučjo.

Dnevni prostor

Največ časa preživimo v dnevnem prostoru. Tu jemo, beremo, sprejemamo obiske, gledamo televizijo in se veliko premikamo. Nevarnosti je veliko, zlasti če je preveč kablov, svetilk, mizic, stolov in če jih pogosto prestavljamo.

• Prostor naj bo dobro osvetljen.
• Kot v drugih prostorih naj bodo stikala ob vratih in v primerni višini.
• Na vsaki steni naj bosta vsaj dve vtičnici.
• Na stenah naj bodo pritrdila za kable; ti naj ne ležijo po tleh.
• Sedežne garniture in sedeži naj ne bodo prenizki.
• Stoli naj imajo stabilna naslonjala za roke, s pomočjo katerih se lažje dvignemo.
• Karnise zaves naj bodo take, da jih je mogoče pri snemanju ali obešanju zaves spustiti dol in potem spet potegniti gor, in ne, da za to potrebujemo lestev, mizo ali stol.
• Preproge naj bodo pritrjene ali pa naj jih sploh ne bo.