Avtor: Simona Hvalič Touzery, datum: 16.11.2010

Po podatkih Svetovne znanstvene organizacije so poškodbe, povezane s padci, najpogostejše pri starejših osebah in so glavni razlog za bolečine, invalidnost, izgubo neodvisnosti in prezgodnjo smrt. Finančni stroški se znatni in naraščajo vsepovsod po svetu. Padci v starosti imajo tudi resne posledice za družino in prijatelje. Zaradi osebnih, družinskih in družbenih posledic s padcem povezanih poškodb starejših oseb ter možnosti učinkovitega ukrepanja so padci pomembno svetovno zdravstveno vprašanje.

Učinkovito usmerjanje sredstev za preprečevanje padcev in z njimi povezanih poškodb zahteva dobro poznavanje obsega in narave problema, pa tudi pregled uspešnih ukrepov. To zahteva večjo ozaveščenost o pogostosti padcev med starimi ljudmi, okrepljeno raziskovanje in preprečevanje padcev med starimi ljudmi po vsem svetu. Pričujoče poročilo, ki so ga pripravili mednarodno priznani strokovnjaki, vključuje mednarodne in regionalne perspektive in priporočila na podlagi že uspešnih programov.

Padci v 20 do 30 % vodijo v blage do resne poškodbe in so razlog za 10 do 15 % obiskov urgence. Najpogostejši razlogi za obisk urgence po padcu so poškodba kolka, poškodba glave in zgornjih okončin. O pogostosti padcev med starimi ljudmi govorijo naslednji podatki. Med starimi 65 let in več naj bi vsako leto padlo od 28 do 35 % ljudi. Pogostost padcev se veča s starostjo, tako naj bi vsako leto padlo med 32 in 42 % starih 70 let in več. Pogostost padcev je večja pri onemoglih ljudeh; ljudje, ki živijo v domovih padejo pogosteje kot ljudje v domačem okolju. Podatki kažejo, da v institucijah, kjer jim nudijo dolgotrajno nego, pade med 30 in 50 % ljudi in kar 40 % jih doživlja ponavljajoče se padce. Zaskrbljujoč je še en podatek, in sicer da v povezavi s padcem v času enega leta zaradi poškodbe kolka umre 20 % ljudi. Sicer pa je to razlog za kar 40 % smrti zaradi poškodb. Poleg tega so lahko posledice padcev odvisnost, izguba samostojnosti, zmedenost, depresija in nepokretnost. Zaradi poškodb stari ljudje ostanejo dlje časa v bolnici, rehabilitacija poteka počasneje in dlje časa, tveganje za smrt je visoko.

Kot opozorijo v publikaciji, je preprečevanje padcev izziv za družbo. Ob današnjem trendu in brez preventivnih ukrepov se bo namreč do leta 2030 število poškodb, ki so posledica padcev, povečalo za 100 %. Padci so rezultat kompleksnega vzajemnega delovanja dejavnikov tveganja, pravijo v publikaciji. Ti glavni dejavniki tveganja odražajo številne dejavnike zdravja, ki neposredno ali posredno vplivajo na dobro počutje. Delimo jih v štiri skupine.

• Biološki dejavniki tveganja: povezani so s človekovim telesom in se jih ne more spreminjati (npr. starost, spol, upad telesnih in duševnih zmožnosti).
• Vedenjski dejavniki tveganja: povezani so s človekovim obnašanjem, čustvi in dnevnimi odločitvami in se nanje lahko vpliva (npr. pitje alkohola, sočasno uživanje vrste zdravil).
• Okoljski dejavniki tveganja: vključujejo telesne sposobnosti posameznika in okolje, v katerem posameznik živi; ti dejavniki sami po sebi niso dejavniki tveganja, ampak bolj v povezavi z drugimi dejavniki (npr. ozke in strme stopnice, drseče površine, okrušeni pločniki, slaba razsvetljava …).
• Socioekonomski dejavniki tveganja: povezani so z družbenimi pogoji, ekonomskim statusom posameznika in zmožnostjo skupnosti, da jih vzpodbuja (npr. nizki dohodki, slaba izobrazba, neustrezno bivališče, omejen dostop do zdravstvenih storitev in socialnega varstva).

Zaščitni dejavniki, ki v starosti zmanjšujejo število padcev, so povezani s spremembo vedenjskih vzorcev (zdrav življenjski stil) in prilagoditvijo okolice ter posameznikovega življenjskega prostora.

Drugo in tretje poglavje v publikaciji sta namenjena aktivnemu staranju kot vseživljenjskemu procesu. Zbranih in predstavljenih je sedem determinant aktivnega staranja.

• Medsektorske determinante – kultura in spol. Kulturne vrednote in tradicije v veliki meri določajo, kako v dani družbi gledajo na stare ljudi in padce v starosti. Medtem ko so padci pogostejši pri starejših ženskah, pa je pri starejših moških višja smrtnost zaradi padcev.
• Determinante, povezane z zdravstvenimi in socialnimi storitvami. V mnogih državah ponudniki zdravstvenih in socialnih storitev niso dovolj pripravljeni na preprečevanje padcev v starosti in se nanje ne odzivajo ustrezno.
• Vedenjski vzorci (zdrava prehrana, telesna dejavnost, uživanje zdravil, tvegano obnašanje). Redna zmerna telesna dejavnost je sestavni del dobrega zdravja in ohranjanja neodvisnosti, kar prispeva k znižanju tveganja padcev in potencialnih poškodb. Uravnotežena prehrana, bogata s kalcijem, zmanjša tveganje poškodb zaradi padcev pri starejših ljudeh. Prekomerno uživanje alkohola je dejavnik tveganja za padce. Nenadzorovano in neustrezno uživanje zdravil lahko prav tako povzroči padce (slabša koordinacija, omotičnost, slabša presoja). Obnašanje, ki ni prilagojeno lastnim zmožnostim, prav tako vpliva na pogostost padcev (plezanje po lestvi, stanje na nestabilnem stolu ...).
• Determinante, povezane z osebnimi dejavniki (odnos, strah pred padci, etnična pripadnost, rasa). Odnos starih ljudi do padcev močno vpliva na to, ali posameznik ukrepa proti padcem ali ne. Strah pred padcem lahko pozitivno vpliva na nekatere stare ljudi in pomaga k njihovi prilagoditvi in stabilnosti. Pri drugih lahko strah vodi k poslabšanju kvalitete življenja in poveča nevarnost za padce.
• Determinante, povezane s fizičnim okoljem so najpogostejši razlog za padce (odgovorne za 30–50 % padcev). Okoli polovica vseh padcev se zgodi v stanovanju, zato je prilagoditev domačega okolja ključnega pomena za preprečevanje padcev.
• Determinante, povezane s socialnim okoljem. Socialne interakcije so ključne za zdravje v starosti. Izolacija in depresija, ki sta posledica manjšega družbenega udejstvovanja, povečata nevarnost za padce.
• Ekonomske determinante. Nižji prihodki so povezani s povečanim tveganjem za padce, prav tako tudi neustrezna prehrana, neustrezno bivališče, nedostopnost socialnih in zdravstvenih storitev.

Na podlagi omenjenih dejavnikov tveganja za padce in determinant aktivnega staranja v publikaciji omenjajo več izzivov, ki se pojavljajo ob načrtovanju strategij za zmanjševanje števila padcev:

• sprememba prepričanj, odnosa in vedenjskih vzorcev starih ljudi samih, pa tudi širše skupnosti, zdravstvenih in socialnih delavcev ter vseh, ki zagotavljajo storitve;
• ozaveščanje širše populacije o ukrepih, ki lahko zmanjšujejo število in pogostost padcev;
• pri predlaganju ukrepov ali informiranju o ukrepih je treba vzpostaviti pozitivno samopodobo in koristi;
• na različne načine je treba k načrtovanju preventive pritegniti stare ljudi;
• zagotoviti je potrebno, da so ukrepi načrtovani tako, da zadovoljujejo potrebe, želje in sposobnosti posameznika.;
• starim ljudem je potrebno dati aktivno vlogo, ne pa da so odvisni od strokovnjakov.

Peto poglavje vsebuje primere učinkovitih politik in urepov. Za zmanjšanje padcev so nujne zdrave javne politike in preventivne strategije ter do sedaj uspešni preventivni ukrepi. Za preprečevanje padcev je potreben sistematičen pristop, ki vključuje politike za promocijo zdravja, preventivne ukrepe in izkušnje iz prakse.

V šestem poglavju je opisan model za preprečevanje padcev, ki ga je v okviru programa aktivnega staranja pripravila Svetovna zdravstvena organizacija. Model vsebuje tri strebre, ki so med seboj povezani in soodvisni.

• Prvi steber
  Ozaveščanje o pomembnosti preventive pred padci in ustreznem zdravljenju. – Ozaveščanje mora potekati na več nivojih: stari ljudje, formalni in neformalni družinski oskrbovalci, mladi ljudje in ljudje srednjih let, skupnost, zdravstveni sektor, vlada, mediji.
• Drugi steber
  Izboljšanje ocene individualnih, okoljskih in družbenih dejavnikov, ki povečajo verjetnost padcev. Ocena dejavnikov tveganja je nujna predvsem na področju zdravstvenih in socialnih storitev, področju osebnih vedenjskih vzorcev, v fizičnem in socialnem okolju posameznika in z vidika ekonomskih razmer posameznika.
• Tretji steber
  Pomoč pri oblikovanju in izvajanju ukrepov, prilagojenih danemu kulturnemu okolju, ki bodo znatno zmanjšali število padcev pri starejših osebah. Uspešni večplastni preventivni programi morajo vsebovati komponente, kot so: zdravniška ocena, kontrola varnosti v domačem okolju in svetovanje, spremljanje predpisanih zdravil, spremembe v okolju, posamezniku prilagojene vaje in telesna dejavnost, usposabljanje za prenos spretnosti, ocena pripravljenosti za spremembe v obnašanju, napotitev oseb k strokovnjakom s področja zdravstva.

Kot najbolj uspešni ukrepi s področja preprečevanja padcev so se pokazali:

• vedenjske spremembe (zagotovitev podpore s strani družine in sorodnikov; staremu človeku omogočiti aktivno izbiro, ki je prilagojena njegovim potrebam in željam; vzpodbujanje starih oseb, da se zavežejo k določenemu individualnemu načrtu za zdravo življenje; izobraževanje starih ljudi o dejanskem tveganju ob določenih ukrepih proti padcem; zagotavljanje rednih in točnih informacij);
• prilagoditev okolja (ocena nevarnosti v domačem okolju in odstranitev teh nevarnosti);
• skrb za zdravje (ustrezna in dostopna zdravstvena oskrba; prepoznavanje ljudi z visoko stopnjo tveganja za padce; ustrezna pomoč osebam, ki so se poškodovale ob padcu; reden in sistematičen pregled predpisanih zdravil; redni okulistični pregledi);
• telesna dejavnost (redna telesna dejavnost, prilagojena sposobnostim posameznika; Tai Chi vadba za ranljive skupine ali podobni programi telovadbe za izboljšanje ravnotežja in krepkosti pri ranljivih skupinah).

Opisani model za preprečevanje padcev je, kot poudarjajo v brošuri, lahko učinkovit le, če pri njem sodelujejo različni sektorji in je prilagojen kulturnemu okolju.

Pričujoča publikacija je vir informacij in pobud za konkretne ukrepe na področju preprečevanja padcev in je uporabna v vsakem kulturnem okolju. Sicer pa lahko še več informacij o projektu Svetovne zdravstvene organizacije, ki je namenjen preprečevanju padcev, dobite na spletni strani:
http://www.who.int/ageing/projects/falls_prevention_older_age/en/index.html.