Avtor: Mojca Slana, datum: 16.11.2010

HeplAge International je mednarodna organizacija, ki starejšim ljudem pomaga uveljavljati njihove pravice, premagovati diskriminacijo in revščino, da lahko živijo dostojno, varno, aktivno in zdravo življenje. V svojem poročilu Pozabljena delovna sila govorijo o starejših ljudeh v državah z nizkim in srednje visokim dohodkom ter o tem, kakšno delo opravljajo.

Poročilo se začne z razbijanjem naslednjih mitov o starejših ljudeh in delu: (1) Staranje zadeva zgolj države z visokimi dohodki; (2) Starejši ljudje ne delajo; (3) Večina ljudi v starosti živi od pokojnin; (4) Ljudje iz revnih držav se v starosti zanašajo na pomoč svoje družine; (5) Starejši delavci nudijo zelo malo.

V nadaljevanju avtorji poročila naredijo uvod v problematiko obravnavanega področja, tj. starejših ljudi in njihove pravice do dostojnega dela, nato pa podrobneje predstavijo posamezna področja.

Združeni narodi ocenjujejo, da v 30 državah vsaj polovica ljudi, starih nad 65 let, še vedno dela. Razlike med državami so velike: v Združenem kraljestvu npr. dela 24 % moških in 12 % žensk, v Malavi pa 96 % moških in 86 % žensk, starih nad 60 let.

Več kot tretjina vseh starejših ljudi v državah z nizkim in srednje visokim dohodkom živi brez prihrankov, imetja ali pokojnine – v revščini. Zanje je delo nujno za preživetje. Pogosto pa starejši ljudje tudi želijo ostati ekonomsko aktivni, saj hočejo prispevati k družinskemu dohodku, zlasti ko je treba skrbeti za bolne sorodnike ali za vnuke. V državah z epidemijo HIV-a so namreč pogosto ravno starejši ljudje tisti, ki skrbijo za obolele za AIDS-om ali pa po smrti svojih otrok postanejo skrbniki svojim vnukom. Skrb za bolne in za vnuke je ne le veliko čustveno in fizično, temveč tudi veliko finančno breme, zato so velikokrat primorani prodati svoje imetje.

Ker večina starejših ljudi iz držav z nizkim ali srednje visokim dohodkom nikoli ni delala v formalnem sektorju, niso upravičeni do prejemanja pokojnine. Predvideni dohodek pomeni veliko razliko v življenju starejših ljudi in njihovih družin: omogoča jim, da načrtujejo vnaprej, da kupijo hrano, plačujejo račune, zdravila in zdravljenja, hkrati pa zmanjša stopnjo stresa in anksioznosti. Poleg tega je dohodek starejših ljudi pomemben, saj s tem ohranjajo svoj status v družini in jih ostali člani ne jemljejo kot breme.

Večje pokojnine lahko močno prispevajo k zmanjšanju revščine. V Južni Afriki, kjer pokojnine znašajo približno 28 % povprečnega zaslužka, se je število revnih starejših ljudi zmanjšalo za 94 %, revščina na splošno pa se je zmanjšala za 12,5 %.

Večina starejših ljudi v državah z nizkim in srednje visokim dohodkom je samozaposlenih v neformalnih podjetjih brez pravih pogodb, socialne zaščite in delovnih ugodnosti. Najpogosteje opravljajo kmetijska dela, tkejo in šivajo, čistijo, opravljajo domača opravila, fizično delajo (kopanje ipd.), vozijo rikše, prodajajo dobrine na tržnici, ribarijo, tradicionalno zdravijo in pomagajo pri porodih.

Starejši ljudje so pri delu izpostavljeni več dejavnikom:

• Izpostavljenost tveganjem in šokom zaradi nerednih in nestabilnih dohodkov.
• Pešanje zdravja in vzdržljivosti, zmanjšana fizična sposobnost, gibčnost, moč in mobilnost.
• Starostna diskriminacija; s staranjem postajajo vedno bolj ranljivi za izkoriščanje, nepravično in neustrezno so plačani, imajo slabe delovne pogoje, ohranitev zaposlitve je negotova.
• Visoki stroški zdravljenja zaradi z delom ali s starostjo povezanih bolezni. Večina ljudi komajda plača nujno potrebna zdravila ali zdravljenje.
• Visoka raven stresa in anksioznosti zaradi negotovosti, ali bodo zaslužili dovolj za hrano in druge osnovne potrebščine, zlasti, ko skrbijo za vnuke ali bolne sorodnike.
• Nemožnost dostopa do izobraževanja, poklicnih in življenjskih priložnosti ter kreditov.
• Izključitev z vseh ravni procesov odločanja in iz ključnih razvojnih iniciativ ter programov.

Omenjene težave so zlasti prisotne pri starejših ženskah, ki se soočajo ne le s starostno temveč tudi s spolno diskriminacijo. Ženske namreč dosegajo višjo življenjsko dobo kot moški, vendar redkeje prejemajo pokojnino, saj so zaradi vzgoje otrok in gospodinjskih opravil redkeje zaposlene v formalnem sektorju. Če pokojnino prejemajo, je ta ponavadi manjša od pokojnin moških.

Kaj je dostojno delo? Mednarodna delovna organizacija (ILO) ga je definirala kot polno in produktivno delo, ki se ga izvaja v pogojih svobode, enakosti in varnosti, ki spoštuje človekovo dostojanstvo. Doseže se ga z ustvarjanjem delovnih mest, izpolnjevanjem delavskih pravic, promoviranjem socialne zaščite in vključevanjem v socialne dialoge.

Starejši ljudje imajo pri delu enake pravice kot vsi drugi. To ne pomeni, da imajo brezpogojno in absolutno pravico do ohranitve dela, temveč da se lahko svobodno odločajo, izbirajo in sprejmejo delo, ne da bi bili nepravično prikrajšani zanj, npr. zaradi starosti.

Dostojno delo je ključno pri zagotavljanju bega iz revščine in s tem tudi razklenitve medgeneracijskega kroga revščine, zlasti v kontekstu globalne ekonomske krize in višanja cen hrane ter goriv. Kljub temu so starejši ljudje redko vključeni v politike in programe dostojnega dela, prav tako je pogosto spregledan princip socialne zaščite. Glede na to, da je resolucija ILO starejše delavce prepoznala kot najbolj izpostavljene izgubam dostojnega dela v neformalni ekonomiji, so to resne pomanjkljivosti.

Govorimo o sedmih področjih največjih izzivov, s katerimi se ob iskanju dostojnega dela soočajo starejši delavci po vsem svetu:

1. Negotovost dela in ranljivost: to področje obravnava dejavnike, ki povzročajo večjo ranljivost starejših ljudi do »šokov«, kot so naravne nesreče ali izguba člana družine z največjim dohodkom. Poglobi se v vpliv urbanizacije in modernizacije na starejše ljudi ter delo, ki ga opravljajo. Upošteva se, da so starejši ljudje bolj izpostavljeni izkoriščanju, in razišče probleme, ki so povzročeni z omejenim dostopom do trga, kar je pomembno zlasti za ljudi s podeželja.

2. Problemi dostopa do kapitala: dostop do kapitala je zelo pomemben pri vzdrževanju zaslužka starejših ljudi. Starejši ljudje, zlasti ženske, težko dobijo kredit, zato za manjša poslovna posojila neredko jamčijo s svojo pokojnino.

3. Starostna diskriminacija: ta je še vedno glavni dejavnik pri onemogočanju dostopa do zaposlitve in poklicnih priložnosti pri starejših ljudeh. Starejšim ljudem je velikokrat zanikana pravic do zemlje in lastnine, kar jih dela še bolj ranljive. Zlasti starejše ženske nimajo dostopa oz. imajo omejeno izbiro dela v primerjavi z drugimi starostnimi skupinami. Starejši ljudje so pogosto tudi izključeni iz raznih podpornih programov. Kjer obstaja zaščita pravic starejših ljudi, le-ti pogosto naletijo na ovire, kot so pomanjkanje informacij in reprezentativnih struktur, kar jim onemogoča dostop do dela.

4. Zdravje: zdravje je zelo pomembno za zmožnost dela v starosti. Zdravstveno-zavarovalniške sheme so imele omejen vpliv na starejše ljudi. Brezplačna zdravstvena oskrba prinaša veliko sprememb.

5. Nizek dohodek: razlogi, zakaj starejši ljudje zaslužijo tako malo, so zlasti neredno, fizično naporno delo, delo po delih, sezonskost dela in slabo zdravje. Plače starejših delavcev so ponavadi nižje od plač mlajših delavcev.

6. Neplačano, nepriznano delo: področje obravnava razloge, zakaj je delo starejših ljudi pogosto neplačano in nepriznano. Zaradi migracij in epidemij AIDS-a se starejši ljudje ne morejo več zanašati na to, da bodo zanje poskrbeli njihovi otroci. Sami pogosto skrbijo za vnuke ali celo svoje otroke, ki so zboleli za AIDS-om. Zlasti za ženske je značilno, da ponavadi hkrati opravljajo trojno delo: skrbijo za dom, delajo plačano delo in skrbijo še za mlajše člane družine.

7. Znanje, veščine in izobrazba: nizka pismenost omejuje možnosti za dostojno delo in starejše ljudi izpostavlja izkoriščanju pri delu, ker imajo nepismeni ljudje omejen dostop do informacij o svojih pravicah. Starejši delavci v formalnih sektorjih služb so pogosto izključeni iz programov razvijanja veščin; znanje zdravilstva, babičarstva in drugih podobnih stvari pa pogosto ni prepoznano ali izkoriščeno.

Zaključki in priporočila

Starejši ljudje v državah z nizkim in srednje visokim dohodkom si želijo: boljših delovnih pogojev, zaščite pred starostno diskriminacijo, enakega dostopa do razvoja veščin in kreditov, rednega in predvidljivega dohodka.

HelpAge International zato poziva vlade, da:

• Implementirajo zakonodajo o starostni diskriminaciji za zaščito starejših delavcev pred diskriminacijo in izkoriščanjem v formalni in neformalni ekonomiji.
• Ustvarijo fleksibilne ekonomske politike, ki bodo vključevale in izkoristile veščine ter izkušnje starejših ljudi.
• Implementirajo pokojnine brez prispevkov, da zagotovijo varnost dohodkov za vse starejše moške in ženske. Vlade bi morale priskrbeti socialne pokojnine za zagotovitev večje varnosti dohodka za vse starejše moške in ženske. To je zlasti pomembno za ljudi, ki so vezani na sezonskost kmetijstva in jim v vmesnih mesecih pogosto zmanjka hrane in denarja. Vlade bi se morale osredotočiti na  ustvarjanje služb, ki omogočajo delo tudi zapostavljenim skupinam ljudi, med katere spadajo starejši.
• Priskrbijo brezplačno zdravstveno oskrbo za vse starejše ljudi. Vlade bi morale investirati v brezplačno zdravstveno oskrbo in osnovna zdravila za kronične bolezni za vse starejše ljudi, brez izjem. Zlasti je to pomembno za podeželja, kjer je dostop do zdravstvenih ustanov velik problem.
• Pospešijo inkluzivno izobrazbo in poklicne programe, ki so na voljo vsem moškim in ženskam ne glede na starost.
• Pospešijo dostop do mikrofinančnih programov, zlasti mikrokreditnih shem, ki bodo starejšim moškim in ženskam omogočili dostop do finančnih virov, ki so dostopni drugim starostnim skupinam, tj. omogočanje manjših posojil (ki so jih starejši ljudje sposobni odplačevati) ter priskrba fleksibilnih odplačevalnih možnosti, ki upoštevajo sezonsko fluktuacijo in dohodek iz kmetijstva.
• Umaknejo obvezno upokojitveno zakonodajo in uvedejo fleksibilnost let ob upokojitvi.

Raziščejo in razčlenijo podatke o starejših delavcih v formalni in neformalni ekonomiji ter s tem prepoznajo njihove prispevke in potrebe.