Avtor: Simona Hvalič Touzery, datum: 16.11.2010

Pričujoča knjiga je nastala v sodelovanju med Centrom za razvoj financ in Svetovno banko. V njej so zbrani prispevki in izjave, v osnovi pripravljeni za mednarodni forum o pokojninski reformi, ki se je odvijal na Bledu junija 2007. Poglobljeni in razširjeni članki, ki jih je prispevalo več kot 35 strokovnjakov z ministrstev za finance, delo in socialne zadeve ter centralnih bank jugovzhodne Evrope, govorijo o izzivih usklajenega spreminjanja pokojninskih sistemov, trga delovne sile in finančnih trgov. Knjiga ponuja rešitve, kako se spopasti s težavami pri prepričevanju ljudi za daljše aktivno obdobje in motiviranju mladih za prispevanje v pokojninske sheme.

Knjiga je sestavljena iz treh delov. V prvem so predstavljene glavne povezave med pokojninsko reformo ter reformami na trgu dela in gospodarskem trgu. Glavno sporočilo je, da brez vzporednih reform na trgu dela in finančnem trgu tudi najbolje konceptualizirana pokojninska reforma ne more uspeti. Hkrati pa se potrebna obsežna pokojninska reforma brez jasne vizije glede reform na teh področjih ter nekaterih vnaprejšnjih akcij sploh ne more začeti, predvsem zaradi nevarnosti, da bi bila njena verodostojnost nizka in s tem posledično odpor proti njej visok. Pri reformah pokojnin je pomembno, da ministrstva za finance, delo in socialne zadeve ter centralne banke med seboj tesno sodelujejo. Le tako lahko sistem zagotavlja ljudem daljše delovno obdobje in bolj kakovostno življenje tudi v starosti. Ključno pri oblikovanju in izvajanju reform na vseh treh ključnih področjih so tudi jasno oblikovani cilji posamezne reforme kot tudi razumevanje pričakovanj ostalih dveh, še opozorijo avtorji.

Drugi del knjige vsebuje prispevke različnih strokovnjakov s področja pokojninskih reform, reform trga dela in finančnih trgov. Predstavljamo le nekaj misli in spoznanj. Dušan Kidrič opozori, da se lahko dolgoročna fiskalna vzdržnost zagotovi le, če bodo reforme okrepile individualne odgovornosti in jasno opredelile posledice individualnih odločitev. Poleg tega je treba ponovno razmisliti o redistributivnem delu pokojninskega sistema ter o temeljih drugega in tretjega pokojninskega sistema. Poudari še, da mora biti obdobje varčevanja za pokojnino čim daljše, tako da bo daljša zaposlitvena doba prvi pogoj za ustrezno pokojnino. Opozarja, da morajo biti prispevki višji kot sedaj.

Olivier Bontout in Georg Fischer v svojem prispevku potrdita, kar meni tudi Kidrič, da je treba delati dlje časa, zato pa so nujni ukrepi v tej smeri. To pomeni ne le, da pokojninski sistemi pošljejo jasno sporočilo, ampak tudi, da je treba uvesti reforme na trgu dela, ki bodo izboljšale možnosti in položaj starejših zaposlenih.

Boris Majcen in Miroslav Verbič sta predstavila analizo vpliva blaginje v Sloveniji ter spregovorila o dodatnem pokojninskem zavarovanju ter vplivu primanjkljaja v pokojninski blagajni na vzdržnost slovenskih javnih financ. Med drugim sta ugotovila, da je obseg trenutnega varčevanja (tako po številu vključenih kot v privarčevanih zneskih) v drugem stebru premajhen, da bi nadomestil zmanjšanje pravic iz obveznega pokojninskega zavarovanja. Poleg tega sta opozorila, da bo Slovenija potrebovala dodatne ukrepe na različnih nivojih, ki bodo normalizirali stanje pokojninskega sistema; npr. zmanjšanje razlik med najnižjimi in najvišjimi pokojninami (povišanje prvih, znižanje slednjih), obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje, večjo zaposlenost starejših, kar pomeni več delovno aktivnega prebivalstva.

Maria Augusztinovics in Janos Köllo sta med drugim opozorila na to, da ima pokojninski sistem dva ključna cilja: pošteno nadomestilo prihodkov in ublažitev revščine v starosti. Madžarski pokojninski sistem se približuje prvem cilju, problem pa je veliko število ljudi, ki so delali manj kot 20 let in tako nimajo pravice do starostne pokojnine, kar pomeni, da bo med starimi ljudmi kmalu veliko revnih. Zato sta opozorila na nujnost pokojninske reforme.

Milan Vodopivec in Primož Dolenc sta v prispevku med drugim zapisala, da je daljše delovno življenje nujno, ker dviguje rast delovne sile, krepi javne finance in povečuje prihodke po upokojitvi. To pa se lahko doseže le s stimulacijo ponudbe dela za starejše delavce in s tem, da bi bila zaposlitev za starejše delavce privlačna tako s finančnega kot nefinančnega vidika (slednje med drugim pomeni zagotavljanje fleksibilnega dela, izboljšanje zdravja starejše delovne sile). Hkrati bi morali prek vzpodbujanja za vseživljenjsko učenje in reševanja problematike starostne diskriminacije spodbujati povpraševanje za to delo s strani delodajalcev.

V tretjem delu publikacije so zbrane tudi uvodne izjave plenarnih predavateljev ter izjave različnih predstavnikov posameznih držav o pokojninskih in drugih reformah, ki zadevajo to tematiko. Med drugim je svoja spoznanja zapisala Alenka Kajzer, ki je opozorila, da bo v relativno kratkem času Slovenija izčrpala možnosti za zapolnitev novih delovnih mest z mlajšimi osebami, katerih problem je trenutno nezaposlenost. Hkrati pa je povečanje stopnje zaposlenosti eden glavnih ciljev, ki bo vplival na ekonomsko rast in družbeno stabilnost. Kajzerjeva poudari, da je nujno potrebno povečanje delovne aktivnosti mladih in starih ljudi. Normativni pogoji za to v Sloveniji že obstajajo, ukrepov s področja zdravja in delovnih pogojev, ki so nujni za njihovo implementacijo, pa še vedno ni. Povečanje zaposlovanja starejših vidi tudi prek zaposlitev za polovični delovni čas kot postopen odhod s trga delovne sile ter z razvojem določenih socialnih storitev. Kot pravi, bi bilo potrebno vzpodbuditi razvoj zaposlovanja v zasebnih storitvah na domu in dolgotrajni oskrbi. Zaključi s spoznanjem, da glede na trenutno stanje na trgu delovne sile Slovenija ne bo dosegla cilja lizbonske strategije glede zaposlitve starejših delavcev (50% zaposlitev ljudi v starostni skupini od 55 do 64 let), razen če začne izvajati aktivno politiko aktivnega staranja za boj proti kulturi zgodnjega upokojevanja, spodbudi ljudi, da delajo dlje, in poveča udeležbo starejših delavcev pri vseživljenjskem učenju.

Ta temeljita in obsežna študija vsebuje še vrsto drugih spoznanj in predlogov. Poleg tega ponuja veliko primerjalnih tabel s podatki za evropske države.