Avtor: Tanja Pihlar, datum: 16.11.2010

Prof. dr. Walter Rehberg z Visoke šole za uporabne znanosti St. Gallen v Švici je leta 2009 po naročilu Švicarskega sveta seniorjev izvedel raziskavo o predsodkih glede ekonomskega položaja tretje generacije, ki vladajo v družbi. V javnih razpravah o medgeneracijski solidarnosti se pojavljajo trditve, ki niso utemeljene, kot je npr. trditev, da so starejši ljudje materialno dobro preskrbljeni, medtem ko se določene skupine mladih ljudi ubadajo z revščino. Rehbergova raziskava, ki je temeljila na analizi strokovne literature in analizi podatkov, je pokazala diferencirano sliko ekonomskega položaja starejših. Navajamo nekatere najbolj razširjene predsodke in dejstva, ki govorijo zoper njih.

1. predsodek: vsi starejši so bogati. Raziskave o ekonomskem položaju mlajših in starejših ljudi so pokazale, da je delež revnih med njimi približno enak. Velik delež starejšega prebivalstva ima na voljo skromna ali nezadostna sredstva, kar velja še zlasti za ženske in za stare ljudi visoki starosti. Raziskava iz leta 2007 je pokazala, da 12 % upokojencev v Švici ne more shajati s pokojnino in prejema dodatek. Obstaja nevarnost, da se bo revščina med starejšimi ljudmi v prihodnosti še povečevala. Ta ogroženost je največja zaradi neredne zaposlitve in nizkih prihodkov. Pri mlajših ljudeh je revščina pogosto prehoden pojav; kdor je reven v starosti, ostane večinoma reven.

2. predsodek: vsi starejši ljudje so revni. Ekonomski položaj starejše generacije se je z uvedbo državnega sistema pokojninskega zavarovanja v 20. stoletju bistveno izboljšal in se je izravnal s celotnim prebivalstvom. Socialnoekonomska neenakost je med starejšo generacijo bolj izrazita kot med mlajšo; neenakosti, ki so nastale v času zaposlitve, po upokojitvi obstajajo še naprej in so še izrazitejše.

3. predsodek: mlajša generacija financira starejšo. Starejše generacija prispeva velik delež pri financiranju socialnih transferjev. V Švici je delež socialnega transferja starejšim zmeren. Povečanje stroškov za zdravstvo je le v relativno majhnem delu povezano z demografskim staranjem prebivalstva; velik del stroškov zdravljenja, ki jih imajo ljudje tekom življenja, nastane tik pred smrtjo, kar velja tako za mlajšo kot tudi za starejšo generacijo. Avtor ugotavlja, da starejši ljudje v veliki meri nudijo finančno pomoč mlajšim: po podatkih prve in druge nemške raziskave o starejših (Alters-Survey) je približno tretjina vprašanih v preteklem letu finančno pomagala svojim odraslim otrokom.

4. predsodek: starejši ljudje potrebujejo pomoč in ne storijo nič več za mlajše. Velik del starejših ljudi varuje svoje vnuke: po švicarski raziskavi okoli polovica družin, ki potrebuje dodatno varstvo, zaprosi za pomoč sorodnike, večinoma stare starše, ki ne živijo v istem gospodinjstvu. Pri starejših ljudeh, ki potrebujejo nego in oskrbo, to nalogo praviloma prevzamejo njihovi partnerji. Starejši se v veliki meri posvečajo prostovoljskemu delu v združenjih, cerkvah, v humanitarnih organizacijah ipd.

5. predsodek: starejši ljudje lepo živijo na račun mlajših in zapravljajo svoj denar. Ta predsodek ne drži, ker tudi starejši ljudje varčujejo in s tem povečujejo svoje premoženje. Velik del premoženja dobi mlajša generacija z dedovanjem in darili, ki jim jih namenijo starejši.

6. predsodek: položaj mlajših je mogoče izboljšati z zniževanjem pokojnin. Zniževanje pokojnin bi imelo negativen vpliv tudi na mlajšo generacijo, ker bi se s tem lahko zmanjšala možnosti in pripravljenost starejše generacije, da finančno pomaga mlajši. Mlajši ljudje so zaradi finančne pomoči verjetno bolj pripravljeni nuditi starejšim pomoč pri vsakodnevnih dejavnostih (nakupovanje, kuhanje, gospodinjska opravila). Zaradi zniževanja pokojnine bi lahko npr. starejši ljudje nujno potrebovali finančno pomoč svojih otrok. Za izboljšanje materialnega položaja mlajših so zato potrebni drugi ukrepi. Po mnenju nekaterih bi lahko probleme pokojninskega sistema, ki so povezani s staranjem prebivalstva, do leta 2025 uredili z zaposlitvijo žensk, mladih in starejših ljudi.

7. predsodek: konflikti med mlajšo in starejšo generacijo so neizogibni. Avtor ugotavlja, da med generacijami obstaja velika solidarnost. Tisti, ki dobivajo visoke pokojnine, nudijo tudi znatno finančno pomoč odraslim otrokom. Neenakost med generacijama pri prejemanju državnih socialnih storitev zaradi pokojnine se izravna s pomočjo, ki jo starejši ljudje nudijo otrokom in njihovim družinam.

Ekonomski položaj starejših ljudi se je izboljšal z uvedbo sistema pokojninskega zavarovanja, vendar nimajo vsi koristi od njega. Starejša generacija veliko pripomore k izboljšanju materialnega položaja mlajše generacije s plačevanjem davkov, finančno pomočjo otrokom, neplačanim delom (varstvo vnukov ipd.), z dediščinami in darili. Zmotno je misliti, da se bo z zmanjševanjem pokojnin izboljšal materialni položaj mlajših – to ima lahko nasprotno negativen vpliv.