Avtor: Tanja Pihlar, datum: 28.12.2010

Diana Warren z Melbournskega inštituta za uporabno ekonomijo in socialne raziskave (Melbourne Institute of Applied Economic and Social Research) je leta 2006 objavila študijo z naslovom Ženske: vidiki upokojevanja za starejše ženske (Women: Aspects of Retirement for Older Women). Njen namen je bil podrobneje raziskati prehod upokojevanja, kateri dejavniki vplivajo nanj in kakšne so razlike med spoloma.

Študija se opira na podatke, ki so jih dobili v treh valovih longitudinalne panelne ankete o gospodinjstvih – Gospodinjstva, dinamika prihodkov in dinamika dela v Avstraliji (HILDA – Houshold, Income and Labour Dynamics in Australia Survey), zlasti na podatke tretjega vala iz leta 2003, v katerem je sodelovalo 5756 anketirancev (3052 žensk in 2704 moških), starih 45 let in več.

Prvi del raziskave je namenjen procesu upokojitve in razlogom zanjo. Okoli 50 % žensk in 40 % moških, starih 45 let in več, je menilo, da so popolnoma upokojeni, 7,6 % pa, da so upokojeni deloma (kar pomeni, da delajo za krajši delovni čas oz. občasno ali priložnostno). Delež oseb, ki so menile, da so popolnoma upokojene, se je močno povečal s starostjo. Med razloge za upokojitev so osebe, ki so popolnoma upokojene, najpogosteje navajale slabo zdravstveno stanje; moški so pogosteje navajali finančne razloge in razloge, povezane z zaposlitvijo, ženske pa so kot razloge navajale več časa za družino in življenjski slog. Pri ženskah so bili partnerjevi prihodki pomembnejši razlog za upokojitev, kot pa je bilo to pri moških: 7,5 % žensk je menilo, da so se zaradi partnerjevega prihodka lahko upokojile. Okoli 60 % upokojenih žensk se je želelo upokojiti; delež tistih, ki so občutile pritisk za odhod v pokoj, je upadal s starostjo (pri moških se je nasprotno s starostjo povečeval). Pritisk, da se naj upokojijo, so nanje najpogosteje izvajali njihovi osebni zdravniki ali delodajalci, pri več kot 20 % je bil to partner. Podobno je bilo tudi pri moških: pri njih so pritisk najpogosteje izvajali njihovi osebni zdravniki in delodajalci, relativno malo pa njihove partnerice. Okoli 65 % žensk, ki so se upokojile, je imelo partnerja, ki je bil še zaposlen polni delovni čas; pri 49,8 % moških, ki so se deloma upokojili, in pri 66,4 % moških, ki so bili popolnoma upokojeni, je bila partnerica v času njihove upokojitve že upokojena. Za upokojene ženske je bilo pomembneje, da je njihov partner še zaposlen, kot pa je bilo to za moške, ker sicer ne bi imele dovolj prihodkov, da ohranijo svoj dosedanji življenjski standard. Okoli 60 % žensk in 40 % moških je menilo, da po 65. letu ne bodo več zaposleni.

Drugi sklop vprašanj se je nanašal na pomembnost različnih dejavnikov, ki vplivajo na upokojitev. Za oba spola sta bila med najpomembnejšimi dejavniki zdravstveno stanje in fizična sposobnost, in sicer za okoli 64 % žensk in okoli 53 % moških. Sledili so finančna gotovost (okoli 60 % žensk in okoli 55 % moških), možnost uveljavljanja pravice do pokojninskega zavarovanja (okoli 44 % žensk in okoli 45 % moških), število oseb, ki jim finančno pomagajo (okoli 26 % žensk in 33 % moških). Dejavniki, ki so bili pomembni za odločitev za odhod v pokoj, so bili podobni pri poročenih ženskah in moških, večja razlika je bila med samskimi ženskami in moškimi (v primerjavi s samskimi moškimi sta bila za samske ženske pomembnejša finančna gotovost in število oseb, ki jih morajo preživljati). Več kot 50 % žensk in moških, ki živijo v partnerski skupnosti, je dejalo, da je na njihovo odločitev o upokojitvi vplivalo oskrbovanje partnerja ali drugega družinskega člana. Razlika je bila vidna tudi med poročenimi in samskimi ženskami: za prve je bilo pri odločitvi za upokojitev najpomembnejše zdravstveno stanje, za druge pa finančna gotovost. Pri vprašanjih, ki so zadevala zaposlitev in prehod v upokojitev, se je pokazalo, da ženske in moški, ki so navajali, da so delno upokojeni, najpogosteje opravljajo začasne službe ali pa so samozaposleni. Za delno upokojene ženske obstaja tudi večja verjetnost, da oskrbujejo starega onemoglega družinskega člana. Pri ženskah so bili med ključnimi dejavniki za delno upokojitev starost, zaposlitev s polovičnim delovnim časom (pozitivni dejavnik), stalna služba (negativni dejavnik). Za moške, ki so imeli začasno zaposlitev ali so bili samozaposleni, je bila večja verjetnost, da so se delno upokojili.

Poseben sklop vprašanj je zajemal življenje po upokojitvi – v kolikšni meri se je v tem obdobju spremenil njihov življenjski standard, zdravstveno stanje ter odnosi z družino in prijatelji. Tako ženske kot tudi moški so upokojitev doživljali podobno: za večino je to srečno življenjsko obdobje (izjema so samske ženske in moški ter ločenci, za katere se je splošen občutek sreče po upokojitvi zmanjšal). Okoli 70 % žensk in 76 % moških je menilo, da je njihov življenjski standard enak ali boljši, kot je bil pred upokojitvijo. Poslabšanje življenjskega standarda je bilo opazno pri samskih upokojencih ter pri ločencih; večje je bilo med samskimi ženskami kot pa med samskimi moškimi, ker ženske v povprečju zaslužijo manj od moških (pri ocenah življenjskega standarda gre pogosto za kontinuirano slabše stanje pred in po upokojitvi in ne za strm padec po upokojitvi). Podobno stanje je bilo tudi pri oceni finančne varnosti. Poslabšanje so najbolj občutili samski upokojenci in ločenci. Prav tako je bilo poslabšanje zdravstvenega stanja po upokojitvi najbolj izrazito pri samskih osebah. Odnosi z družino po upokojitvi so se v največji meri izboljšali pri osebah, katerih partner je bil tudi že upokojen (okoli 40 %). Nadalje je več kot 50 % oseb menilo, da se je po upokojitvi izboljšalo njihovo preživljanje prostega časa, še zlasti v primeru, ko sta oba partnerja upokojena. Nasprotno pa so samski upokojenci poročali o poslabšanju, za kar je lahko razlog v socialni izolaciji ali v dejstvu, da imajo na voljo več prostega časa. Velik delež upokojenih žensk in moških se je strinjal s trditvijo, da so zadovoljni z upokojitvijo. Delež žensk, ki z upokojitvijo niso bile zadovoljne, je bil med samskimi ženskami precej višji kot pa med ženskami v partnerski skupnosti. Skoraj polovica (okoli 48 %) moških in okoli 42 % žensk se je strinjalo s trditvijo, da bi morali svojo upokojitev začeti načrtovati bolj zgodaj. Več kot 50 % upokojenk in 40 % upokojencev se ni strinjalo s trditvijo, da bi želeli biti še naprej zaposleni. Večina samskih upokojencev ima zadovoljivo socialno mrežo; v primerjavi z drugimi imajo najmanj socialnih stikov upokojenci, pri katerih je partnerica še zaposlena.

Nadalje je avtorica v svoji študiji primerjala, v kolikšni meri so ženske in moški zadovoljni s svojim življenjem po upokojitvi in kako na to vpliva partner. Glavni dejavniki, ki so jih upokojenci in upokojenke povezovali z zadovoljstvom, so bili: dobro splošno in dobro duševno zdravje, bivanje v oddaljenih regijah. Pokazalo se je, da je na splošno zadovoljstvo upokojenih žensk in moških, ki imajo partnerja, večje, kot je zadovoljstvo samskih oseb. Pri upokojenkah v starosti med 45 in 59 let so največje zadovoljstvo izrazile osebe, ki imajo partnerja, ki je še zaposlen; za upokojenke, stare 60 let in več, pa je bilo zadovoljstvo največje, če sta bila oba upokojena.

Zadnji del vprašanj se je nanašal na finančno varnost. Raziskava je pokazala, da so od državne pokojnine najbolj odvisne samske ženske, sledijo samski moški. Zelo majhen delež samskih žensk si je lahko privoščil udobno življenje, v največji meri (več kot 50 %) so si ga lahko privoščili upokojeni pari. Med razlogi za to so razlike v plačevanju pokojninskih prispevkov, zaposlitev za krajši delovni čas, prekinitev zaposlitve zaradi oskrbovanja družinskih članov, večje število žensk opravlja poklice z manjšim zaslužkom ipd. Upokojenci so med ukrepi zaradi zmanjšanja prihodkov najpogosteje navajali zmanjšanje rednih tedenskih izdatkov in zmanjšanje porabe. Samske ženske so najpogosteje navajale, da so morale iz finančnih razlogov prodati hišo ali se preseliti v stanovanje z manj stroški. Čeprav številni upokojenci po upokojitvi želijo živeti na svojem domu, se je povečalo število oseb, ki so se po preselili v manjša stanovanja oz. hiše. Za mnoge prodaja družinske hiše pomeni možnost, da zamenjajo svoje bivališče in porabijo denar za potovanja in druge izdatke, povezane z življenjskim stilom.

Raziskava Diane Warren je pokazala, da so med spoloma velike razlike glede razlogov za upokojitev, zadovoljstva z upokojitvijo in življenja po upokojitvi. Prav tako so številne razlike opazne med upokojenci, ki živijo skupaj s partnerjem, ter samskimi in ločenimi upokojenci. Zelo zanimivo poročilo avstralske vlade je dostopno na spletnem naslovu: http://fahcsia.gov.au/sa/women/pubs/economic/aspects_retirement/Documents/Aspect_of_Retirement%20_report_final.pdf.