Avtor: Klemen Jerinc, datum: 30.6.2011

Avtorica Vesna Jelar v svojem diplomskem delu ugotavlja, kakšne koristi imajo od prostovoljk stanovalke Doma Petra Uzarja, kakšne koristi imajo od stanovalk doma prostovoljke in kako so s prostovoljstvom zadovoljne prostovoljke in stanovalke doma.

Starost je stanje posameznika ali naroda, staranje pa je proces, ki traja od rojstva do smrti. Življenjska doba ljudi se hitro podaljšuje in visoka starost je lahko velik dosežek, hkrati pa je tudi izziv za našo družbo, ki terja spremembo miselnosti in ravnanja. Vse skupine prebivalstva se morajo pravočasno naravnati na nastale družbene spremembe tako, da jim bo omogočeno uresničevati svoje pravice človeka in državljana.

Starost je obdobje v življenju, ki mora biti prav tako pomembno, kot so pomembni mladost in srednja leta. Današnja starajoča se družba narekuje nove pristope pri medgeneracijskem povezovanju in hkrati predstavlja nov izziv za celotno družbo. Potrebni so novi premiki pri gledanju na starejšo populacijo. Starejša generacija predstavlja velik odstotek celotne populacije, hkrati pa nudi velik odstotek dela, ki ga opravlja prostovoljsko in brezplačno. Kakovostne starosti ni brez dobre priprave. Zato si moramo skozi vsa življenjska obdobja prizadevati ravnati tako, da se pripravljamo na svojo starost. Starost je lahko kakovostna, če zapolnimo svoj prosti čas s stvarmi, ki jih radi počnemo. Na tak način ohranjamo mrežo socialnih stikov in imamo možnost, da navežemo nove stike. Ena od številnih možnosti, ki jih družba ponuja starejšim, so medgeneracijske skupine, v katere se starejši ljudje lahko vključijo.

Sam prehod v tretje življenjsko obdobje je lahko za marsikoga zelo težaven. Aktiven človek čez noč postane pasiven in kar naenkrat se znajde v situaciji, ko ne ve, kaj naj sam s seboj. Vsak tak dogodek starejšemu človeku predstavlja stres in nelagodje.

Diplomska naloga je kombinacija kvalitativne in kvantitativne raziskave. Kot merski instrument je bil uporabljen vprašalnik. Populacijo anketiranih sestavlja 28 prostovoljk, starih od 14 do 65 let, in 28 stanovalk Doma Petra Uzarja, starih od 59 do 98 let.

Anketirane stanovalke Doma najpogosteje obiskujejo njihovi otroci, sledijo bratje in sestre stanovalk, vnuki, nečaki, prijatelji. Bližnji anketirane stanovalke v Domu obiščejo v povprečju enkrat tedensko, temu pa sledijo obiski večkrat na teden. Anketirane stanovalke imajo v domu vsaj enega prijatelja, le ena anketirana stanovalka v domu nima prijateljev.

Prostovoljke v Domu Petra Uzarja so se s prostovoljskim delom seznanile preko svojih prijateljic, ki so tudi same prostovoljke, četrtina prostovoljk se je s prostovoljskim delom seznanila preko izobraževanja Slovenskega društva hospic. Nekaj jih je s prostovoljskim delom seznanila socialna delavka. Mlajše prostovoljke so se za prostovoljsko delo odločile predvsem zaradi lažje odločitve za nadaljnje šolanje in veselja do dela s starimi ljudmi, medtem ko starejše prostovoljke delajo prostovoljsko predvsem zaradi veselja do dela s starejšimi, druženja in razveseljevanja starih ljudi. Pri stanovalkah doma je glavni motiv za druženje s prostovoljkami druženje samo, temu pa sledi pogovor.

Več kot polovica prostovoljk se s prostovoljskim delom ukvarja od enega do petih let. Večina stanovalk pa se s prostovoljkami druži že več kot dve leti. Njihova srečanja potekajo v večini primerov enkrat na teden, k dvema stanovalkama pa prostovoljke hodijo večkrat na teden.

Pri druženju s stanovalkami so prostovoljkam najbolj pomembni dobra volja in veselje, temu sledi pogovor. Na drugi strani stanovalke dajejo največji pomen druženja pogovoru, temu sledi pozornost in sproščen odnos. Na srečanjih prostovoljke in družabnice največ časa posvetijo pogovoru in sprehodom. Prostovoljke stanovalkam prinašajo veliko dobre volje in zadovoljstva, medtem ko stanovalke posredujejo prostovoljkam življenjske izkušnje, nasvete in modrosti. Prostovoljke motivacijo za prostovoljsko delo dobijo v veselju stanovalk in druženju. S stanovalkami doma se bodo prostovoljke večinoma družile toliko časa, kolikor jim bo to dopuščal njihov čas. Raziskava kaže, da bi prostovoljke in stanovalke, v primeru da bi se druženje nenadno prekinilo, najbolj pogrešale druženje, pogovor ter veliko smeha in dobre volje.

Med predlogi avtorice gre izpostaviti predlog, da se v Domu Petra Uzarja več pozornosti nameni pridobivanju prostovoljcev. Avtorica namreč opaža, da je še veliko stanovalcev in stanovalk, ki bi se želeli družiti s prostovoljci.

Prostovoljci lahko s svojo energijo ogromno prispevajo h kakovosti življenja stanovalcev doma. Za prostovoljsko delo s starim človekom je zelo pomembna sposobnost poslušanja starejšega človeka. Starejši imajo namreč veliko potrebo po tem, da so slišani, in prav prostovoljci jim to izkušnjo lahko nudijo ter s tem pripomorejo k zmanjšanju socialne izključenosti stanovalcev doma in tudi drugih starejših ljudi, s katerimi se prostovoljsko družijo. Pomembna komponenta prostovoljskega dela je pristna želja prostovoljcev za prostovoljsko delo in sposobnost za delo s starejšimi. Za dobro izvajanje prostovoljskega dela vsak prostovoljec potrebuje strokovno podporo, s katero premaguje ovire, s katerimi se srečuje pri tem delu.

Avtorica se je s svojim diplomskim delom dotaknila tematike, ki je danes za družbo zelo pomembna. Veliko ljudi opravlja prostovoljsko delo, vendar se o tem premalo piše. Menim, da bi se morali bolj zavedati pomena prostovoljskega dela, saj ima to delo velik družbeni doprinos. K prostovoljskemu delu je potrebno spodbujati vse generacije in z dobrimi zgledi pokazati, da je tako delo pomembno za osebni razvoj človeka, saj s tem, ko pomagaš drugemu, pomagaš sebi.