V tej številki je med klasiki o staranju in sožitju prikazan Tavčarjev roman Cvetje v jeseni. V oči zbode, da je pred slabimi sto leti (Tavčar je roman napisal med prvo svetovno vojno) bilo mogoče o 38-letnem krepkem moškem pisati kot o starem človeku. To kaže, kako se je od tedaj podaljšalo življenje in kako nam danes staromrzniški stereotip brani, da bi imeli za starega dvakrat starejšega 76-letnika. Literarni kritiki pa vidijo globljo osnovo tega romana: Tavčar je doživljal, da tedanja družba pod vodstvom pomehkuženega in skorumpiranega meščanskega sloja nazaduje in je iskal rešitve v idealističnem slikanju močnega kmečkega srednjega sloja.

Članek je prva predstavitev obsežne raziskave reprezentativnega vzorca prebivalstva Slovenije, starega 50 let in več. Njen naslov je Potrebe, zmožnosti in stališča starejših ljudi v Sloveniji. Operativna definicija pojmov potrebe, zmožnosti in stališča pokaže, da pridobitev pristnih informacij o teh treh področjih odgovarja potrebam zdravstvene, socialne in drugih strok, ki neposredno delajo s starejšimi ljudmi, prav tako pa za politiko pri odgovarjanju na izziv starajoče se družbe. Pregled znanstvenega in političnega zanimanja za starost, staranje in medgeneracijsko sožitje kaže, da se le-to naglo stopnjuje po letu 2000. Izhodišča raziskave so celostna antropološka podoba človeka v njegovi telesni, duševni, duhovni, socialni in razvojni razsežnosti, kar pomeni interdisciplinarni in intersektorski pristop. Obsežni vprašalnik zajema zdravstveno stanje, uporabo zdravil, varovanje zdravja, izkušnje in stališča do zdravstvenega sistema, gibljivost in opravljanje vsakdanjih opravil, stanovanje in njegovo prilagojenost za starost, sožitje z bližnjimi in oskrba v onemoglosti, duševno počutje, duhovna in bivanjska stališča, staranje, prenos življenjskih izkušenj, medgeneracijske odnose in solidarnost, življenje v domačem kraju in selitve, kulturo in materni jezik, informacijsko-komunikacijsko tehnologijo, poklic, zaposlitev, delo, uporabo svojih zmožnosti, upokojitev in premoženje, otroke in vnuke ter obsežen sklop demografskih vprašanj. Z osebnim anketiranjem na terenu je raziskava od vzorca 1800 uspešno zajela 1047 ljudi. V članku je podrobneje obdelana starostna in spolna struktura anketirancev, struktura glede na stan in razporeditev po celotnem prostoru Slovenije ter spoznanja iz anketiranja. Raziskava je bila pripravljena tako, da so rezultati raziskave primerljivi z velikimi mednarodnimi raziskavami na tem področju.

Pričakovano trajanje življenja ob rojstvu se podaljšuje že več desetletij. Po teoriji epidemiološke tranzicije prevzemajo nekdanjo vlogo nalezljivih bolezni kronične nenalezljive bolezni. V skladu s teorijo zgoščevanja obolevnosti pa se nastop kroničnih bolezni pomika v višja starostna obdobja. Moderna evropska družba starejših je zato drugačna od prejšnjih in izkazuje neizkoriščene intelektualne, izkustvene in fizične potenciale. Pričakovati je, da bo vedno več starejših vključenih v družbena dogajanja z najrazličnejšimi družbenimi aktivnostmi. S tem bo podaljšana zdrava starost utemeljila svoj strokovni in družbeni smisel.

Svetovno prebivalstvo se naglo stara, to pa postavlja nove izzive tudi na področju razumevanja med generacijami. Članek analizira podatke o medsebojnem doživljanju generacij. Raziskava je pokazala, da pri vseh generacijah prevladuje mnenje, da so se generacije v preteklosti bolje razumele med seboj (najbolj pri starejši generaciji). Anketiranci vseh treh generacij so največji prispevek k sožitju in medsebojnemu razumevanju najpogosteje pripisali srednji generaciji (najpogosteje mlada generacija). Podatki so pokazali tudi, da mlada generacija veliko bolj pozitivno doživlja tretjo generacijo kot tretja mlado. Demografska situacija zahteva, da se naučimo sprejemati vsako življenjsko obdobje in danosti, ki so v njem, ter da ponovno vzpostavimo močnejše medgeneracijske vezi.

Pričujoča publikacija obravnava eno ključnih in kompleksnih področij človeške družbe – staranje prebivalstva. Zasnovana je na treh gerontoloških spoznanjih. Prvo, da je kljub številnim raziskavam o družbenem vidiku staranja še vedno velik del gerontoloških programov ohranil podobno strukturo in vsebino, kot so jo imeli 20 ali celo 30 let nazaj. Pri procesu staranja je opazna prevlada medikalizacije in biološkega pristopa kljub neovrgljivim dokazom, da družbene determinante močno določajo fiziološki in psihološki proces staranja. Drugo, da je staranje zelo heterogen proces, ki se dogaja v različnih kulturnih in ekonomskih pogojih in ki na globalni ravni predstavlja različne izzive in dojemanja. Tretje pa je spoznanje, da je prišlo v socialni gerontologiji do pomembnega razvoja, o katerem pričajo tudi številne obravnavane teme v publikaciji.

V letu 2010 je v okviru SAGE Publications izšla še ena zanimiva publikacija s področja socialne gerontologije, ki pa je sicer po naravi popolnoma drugačna od knjige The SAGE Handbook of Social Gerontology. Dobrih 200 strani dolga publikacija se namreč na zanimiv in inovativen način loti 50 ključnih konceptov iz socialne gerontologije. Ti so predstavljeni po abecednem redu, kar nekoliko spominja na slovar gerontološkega izrazja, tudi z zelo jasno definirano strukturo, s katero so predstavljeni koncepti. Pa vendar gre za več kot za slovar izrazja, saj vsak od konceptov vsebuje pregledno razpravo o zgodovini, aplikaciji, teoriji, raziskovanju in na koncu še kritično oceno o pomenu koncepta za prakso. Kot pravijo avtorice knjige, so teh 50 konceptov, ki se nanašajo na zahodne družbe, izbrale na podlagi njihove pogostosti pojavljanja v študijskem gradivu in raziskovanjih. Drugi dejavnik selekcije pa so bile discipline, ki jih znanstveno in strokovno pokrivajo avtorice (geografija, socialno delo, socialna politika, demografija, družinska politika, sociologija).

Eden od najbolj perečih problemov, s katerimi se dandanes srečujejo številni zaposleni, je tudi usklajevanje poklica in zasebnega življenja. To velja zlasti za ženske, ki morajo pogosto zaradi rojstva in vzgoje otrok, pa tudi zaradi potrebe po negi in oskrbi onemoglih staršev in drugih sorodnikov, prekiniti svojo kariero. Posledice so lahko preobremenjenost, pogostejša odsotnost z dela, manjša učinkovitost, zdravstveni problemi ipd. Delodajalci se vedno bolj zavedajo pomena, ki ga ima dobro usklajevanje poklica in zasebnega življenja pri zaposlenih, saj to vpliva na njihovo učinkovitost in zadovoljstvo na delovnem mestu, pa tudi na večji ugled podjetja kot prijaznega do družin. Zato ponujajo različne rešitve, kot je npr. fleksibilen delovni čas.

Avtorica Vesna Jelar v svojem diplomskem delu ugotavlja, kakšne koristi imajo od prostovoljk stanovalke Doma Petra Uzarja, kakšne koristi imajo od stanovalk doma prostovoljke in kako so s prostovoljstvom zadovoljne prostovoljke in stanovalke doma.

Avstrijsko Zvezno ministrstvo za delo, socialo in zaščito potrošnikov je leta 2008 izdalo praktičen priročnik z naslovom Priročnik o demenci (Demenzhandbuch), ki poleg osnovnih informacij o bolezni vsebuje tudi pregled ponudb institucionalnega varstva dementnih oseb v celotni Avstriji. Nastal je v okviru projekta, ki ga je na podlagi naročila Zveznega ministrstva izvedlo Zdravje Avstrija (Gesundheit Österreich / Geschäftsbereich ÖBIG).

V javnosti velja prepričanje, da ljudje s starostjo postajajo modrejši, četudi se soočajo z upadom mnogih oblik kognitivnega procesiranja. Stari ljudje imajo več življenjskih izkušenj, še posebno z medosebnimi odnosi. Ideja o modrosti v starosti se sklada z vodilnimi teorijami v razvojni psihologiji. Psiholog Paul Baltes modrost opredeli kot znanje, uporabno pri soočanju z življenjskimi problemi, ki vključuje zavedanje različnih življenjskih okoliščin in spreminjanja le-teh, prepoznavanje, da imajo posamezniki in skupine različne vrednote in življenjske cilje, priznavanje negotovosti življenja ter znanje o načinih, kako se z negotovostmi soočati. Podobno sta Michael Basseches in Deirdre Kramer, predstavnika postformalnega pogleda na mišljenje, oblikovala niz spoznavnih shem, ki so potrebne pri modrem mišljenju. To so priznavanje pogledov drugih, razumevanje okoliščin, širših od trenutne zadeve, občutljivost za možnost spremembe družbenih odnosov, razumevanje možnosti različnih izidov nekega družbenega konflikta, skrb za razrešitev konflikta in naklonjenost kompromisom.

Publikacija z naslovom Staromrzništvo – Kazalci javnega mnenja v Britaniji (Ageism - A benchmark of public attitudes in Britain), ki ga je leta 2006 izdala organizacija Age Concern, raziskuje pojav staromrzništva v Veliki Britaniji in njegovo razširjenost v vsakdanjem življenju in na različnih področjih v družbi. Nastala je na podlagi prve obsežne raziskave tega pojava v omenjeni državi. Po mnenju avtorjev je staromrzništvo v primerjavi z rasizmom in seksizmom precej slabše raziskano. Čeprav je poročilo malce starejšega datuma, je dragoceno, saj prinaša številna spoznanja o predsodkih, povezanih s starostjo, in razumevanje tega, kako nastanejo, kar je pomembno, če želimo preprečiti njihovo širjenje.

Ted C. Fishman je avtor knjige Shock of Gray (Šok sivine), ki govori o tem, kako je staranje svetovnega prebivalstva povezano z dinamiko moči med generacijami, narodi, delavci in delodajalci ter podjetji in njihovimi konkurenti. Njegov članek, ki je izšel v New York Timesu, povzema glavne poudarke knjige. Že sam naslov namiguje, da je avtorjev namen do določene mere tudi šokiranje bralcev z različnimi svetovnimi statističnimi podatki. Vendar pa avtor izpostavi nekatere zanimive globalne vzroke in posledice staranja, ki dajejo mednarodni oz. globalni pogled na problematiko staranja.

»Bil je 8. junij 1992. Maja je stala na našem malem travniku in opazovala trave, marjetice in mravlje. To je delala s takšno intenzivnostjo in zatopljenostjo, da so me polile solze.

Pravkar smo se vrnili iz bolnišnice, kjer so ji diagnosticirali težko anemijo. Za naslednji dan so bile načrtovane natančnejše preiskave.

V tem trenutku mi je bilo jasno, da moj glodajoči strah ni nobena fantazija – čutila sem, da ogroženost še nima nobenega imena, je pa že realnost.

Štiriindvajset ur pozneje sva z možem pred bolnišnico jokala. Naša dveinpolletna Maja je imela tumor nadledvične žleze. Stadij IV. Upanje na ozdravitev je bilo strašljivo majhno.

V dnevnik sem zapisala:

Nosimo jo na rokah, pojemo njene pesmi, jo umijemo in položimo v posteljo. Tako bore malo je, kar lahko storimo zanjo.

Borim se s solzami, ko reče, da bi rada šla domov.«

S temi besedami mama, medicinska sestra Hanni Käch začne pisati knjigo Metulji otrok, v kateri opisuje nego hudo bolne hčerke in doživljanje družine ob njenem umiranju.

Evropska unija: Prvi sestanek usmerjevalne skupine na področju inovacij za aktivno in zdravo staranje
Švica: Prix Chronos ali Branje povezuje generacije
Slovenija: Povežimo generacije
Japonska: Za kaj porabijo čas starejši odrasli na Japonskem
EU: Program za podporo starejšim osebam pri samostojnem življenju
ZDA: Urgenca po meri starostnikov
Indija: Študent stoletnik

Izbor gerontoloških dogodkov doma in po svetu.

Potrebe so samodejni vzgibi živega organizma, ki ga nagibajo (motivirajo) in usmerjajo v tako vedenje in sobivanje z okoljem, da se ohranja pri življenju in zdravo razvija.

Mednarodna zveza za gerontologijo in geriatrijo (ang. International Association of Gerontology and Geriatrics, IAGG) vsaka štiri leta organizira mednarodni evropski gerontološki kongres. Skupaj s svetovnim gerontološkim kongresom (naslednji bo potekal čez dve leti v Seulu, v Južni Koreji) je ta kongres eden od ključnih načinov, s katerimi IAGG dosega svoje cilje. Na njem se zberejo mednarodno priznani strokovnjaki s področij gerontologije in geriatrije ter delijo svoje znanje in izkušnje preko plenarnih predstavitev, simpozijev, ustnih predstavitev in posterjev. Strokovnjaki prihajajo z raznovrstnih področij od biologije, biomedicine, kemije in inženirstva pa do medicine, zdravstvene nege, psihologije, družbenih znanosti, javnega zdravstva in politike. Letošnji kongres je potekal aprila v Bologni. Udeležili smo se ga tudi predstavniki Inštituta Antona Trstenjaka, in sicer s prvimi izsledki iz raziskave Stališča, potrebe in zmožnosti, ki jih imajo prebivalci RS, stari 50 in več let, na področju zdravja in socialnega funkcioniranja. Predstavljali smo nekaj ugotovitev na področjih kakovosti življenja starejših ter dolgotrajne oskrbe. V štirih dneh predavanj in predstavitev so bile prikazane številne nove ugotovitve, od katerih bomo povzeli nekaj najzanimivejših.

Vse se je začelo spomladi leta 2009, ko je Ministrstvo za šolstvo in šport razgrnilo javni razpis za izbor projektov s področij socialnih, državljanskih in kulturnih kompetenc za obdobje 2009–2012. Razpis je bil usmerjen v mladinske organizacije ter organizacije za mlade, in spletlo se je kar osem »mladinskih« mrež, ki razvijajo in delujejo na različnih področjih. Vse vpletene nas torej zadnja leta podpirajo finance iz Evropskega socialnega sklada. Naša mreža oziroma konzorcij štirinajstih partnerjev se je zavzela za medgeneracijsko dimenzijo znotraj mladinskih organizacij. Delujemo pod naslovom projekta Mreža MGS – razvoj potencialov mladinskih organizacij za medgeneracijsko sožitje in sodelovanje.

Tavčar v Cvetju v jeseni opiše pozno ljubezen glavnega junaka Janeza Kosma, pri čemer pa gre pri njegovih 38 letih prej za starost duha kot telesa, življenjsko naveličanost, ki jo doživlja v mestu. Beg na podeželje je idealistični poskus življenjske spremembe, ki pa se zaradi smrti neveste ne uresniči. Povest je hvalnica slovenskemu kmetu in kmetici, načinu življenja, ki spoštuje trdo delo, pravičnost, iskrenost in ljubezen. Tavčar se v vojnem času s povestjo predstavi kot zagovornik tradicionalnih vrednot, ki naj človeku prinesejo smisel, narodu pa preživetje in blaginjo.

Helena Žigon je bila rojena 1928 v Žireh. V slovenski javnosti jo poznamo kot eno najstarejših maratonk. Pri 82-ih letih je pretekla mali ljubljanski maraton (21 km), udeležuje pa se tudi vseh večjih tekov v Sloveniji in zamejstvu. Vse kaže, da na tem področju kljub svoji starosti še ni rekla zadnje besede. Poklicno življenje je preživela v administraciji različnih, največ gradbenih podjetij. Poročena je že več kot 60 let, je mati dveh hčera, babica in prababica, ki ima veliko veselje s svojim mladim potomstvom. Svoje starosti ne sprejema kot breme. »Kaj pa sploh je to starost?«, je vprašala v našem pogovoru z njo. S takšnim stališčem ter dobrim zdravjem in vitalnostjo, kot ju izkazuje, bomo na področju aktivne starosti lahko o njej še slišali.