Članek izhaja iz spoznanj in izkušenj na tečajih za lepše sožitje s starejšim človekom. Ugotavlja, da je socialna patologija v starosti enako pogost pojav, kakor so telesna in duševna obolenja, da usodno kvari medčloveško sožitje in da po socio-psiho-somatski poti povzroča ali poslabšuje telesna in duševna obolenja. Avtor definira socialno patologijo v starosti. V nadaljevanju se pri predstavitvi raznih vrst socialne patologije omeji na hujše socialne motnje v medčloveškem sožitju; kot najbolj vsakdanje prikaže sitnobo, zagrenjenost in črnogledost starega človeka. Sledi prikaz možnosti za reševanje težav pri vsakdanji socialni patologiji ter možnosti za njihovo preventivo, pri čemer avtor izhaja iz komunikacijskega spoznanja, da mora človek za kakovostno življenje in medčloveško sožitje posvečati skozi vse življenje vsaj eno uro tedensko dobri osebni komunikaciji z pozitivno usmerjenimi ljudmi vseh treh generacij.

Prispevek govori o skrbi za ljudi v življenjskem obdobju starosti. Zdravstveni sistem z razpoložljivimi viri vse težje sledi demografskim spremembam in potrebam prebivalstva, zato smo pred celovito reformo zdravstva v Sloveniji. Predstavljeno je področje stroke zdravstvene nege in opisa naloge medicinskih sester. Vse več je zdravstvenih storitev, ki so se dolga leta izvajala v zavodih, sedaj pa se selijo na dom, kar terja ustrezno organiziranost strokovnih, predvsem patronažnih služb. Pri tem postaja v skrbi za človeka pomembno tudi prostovoljno delo. Zdravstvena nega kot zdravstvena disciplina ima v prihodnosti številne izzive, predvsem pa bo to delo terjalo vedno več strokovnih kadrov, še posebej na terenu - na domu.

Prispevek govori o položaju dementnih oseb na Norveškem. Norveška je kot država blaginje vpeljala za dementne osebe in za ljudi, ki zanje skrbijo, različne socialne in zdravstvene službe, kajti demenca prizadene tako bolnike kot tiste, ki zanje skrbijo. Avtor poudarja, da je za obravnavo bolnikov z demenco pomembna postavitev pravilne diagnoze. Prav tako poudarja, kako pomembno je razlikovati med znaki demence in znaki normalnega staranja in pešanja umskih sposobnosti. Čeprav nobene motnje, ki povzroča demenco, ne moremo zdraviti, lahko veliko storimo za to, da dementnim osebam simptome olajšamo, tistim, ki zanje skrbijo, pa zmanjšamo breme, ki je s tem povezano. Službe za bolnike in za ljudi, ki za dementne skrbijo, so na Norveškem organizirane v okviru osnovnega in specialističnega zdravstva. Visoko strokovni centri delujejo večinoma v okviru geriatrične psihiatrije in oddelkov za geriatrijo.

Avtorici v članku na kratko predstavita Češko alzheimerjevsko združenje. Bralci bodo v pričujočem tekstu dobili informacijo o tem, kako je sploh prišlo do ideje o ustanovitvi tega združenja, kaj je bil glavni razlog ter o njihovem simbolu - kačjem pastirju. Avtorici na kratko predstavita glavne dejavnosti v okviru združenja ter najnovejše publikacije.

Avtor najprej opiše stresor in stresno reakcijo. Določena mera stresa je koristna. Na škodljivi stres se je treba pripraviti. Stres povzroča veliko bolezni. Stresna reakcija se kaže na različen načine; z znaki dolgotrajnega stresa, akutno stresno reakcijo, posttravmatsko stresno motnjo in prilagoditveno motnjo. Dobro je, da se človek nauči obvladati stres ali ga vsaj zmanjšati. Ali je starost že stresor?

Avtorica v svojem prispevku predstavi prilagojen program vaj, ki zmanjšujejo nevarnost za nastanek osteoporoze. Gre za štiri vrste vaj: vaje z obremenitvijo lastne teže, vaje proti uporu, vaje za korekcijo drže in vaje za ravnotežje. V zadnjem delu avtorica poda še nekaj praktičnih nasvetov pri vsakdanjih opravilih.

Zgodba izpod peresa prostovoljke, organizatorke mreže medgeneracijskih programov za kakovostno starost, osebe z velikim srcem.

Predstavljamo zbornik predavanj s tridnevnega posveta v New Yorku, v okviru katerega so strokovnjaki z različnih koncev sveta razpravljali o najbolj perečih problemih, ki zadevajo staranje prebivalstva, o življenjskih razmerah starih ljudi v zgodovinskem in kulturnem kontekstu, o odzivih vlad na nove razmere, o formalnih in neformalnih oblikah pomoči, o prioritetnih področjih za prihodnje raziskave, itd.