LETNIK 7 (2004), ŠTEVILKA 1

Članek govori o medgeneracijskem nasilju v luči spremenjenih razmer v postmoderni družbi. Avtorica opredeli nasilje starih nad mladimi in obratno, nasilje mladih nad starimi ter ju podkrepi s konkretnimi primeri iz vsakdanjega življenja. V članku so predstavljeni tudi rezultati pilotske študije primera "Mladostniško nasilje nad starejšimi", ki je bila opravljena v oktobru 2003. V zaključnem delu so opisane tehnike nevtralizacije pri nasilnem dejanju: zanikanje odgovornosti, zanikanje škode, zanikanje, da je bilo dejanje napačno, obsodba tistih, ki uveljavljajo pravila, poziv k lojalnosti.

rabe starih ljudi so področje, ki je v Sloveniji precej slabo raziskano, zato sta se avtorici odločili za raziskavo o tej problematiki. Raziskava je ena izmed prvih tovrstnih raziskav v slovenskem prostoru. Njeni rezultati, opisani v tem članku, potrjujejo nekatera spoznanja tujih raziskovalcev in ponujajo nove informacije. Avtorici podrobneje predstavita dejavnike tveganja, ki potencialno vodijo do zlorab, opišeta profil žrtev in oseb, ki zlorabljajo, spregovorita o oblikah zlorab in njihovi pogostosti ter na kratko obdelata zlorabe v domačem okolju in v institucijah. V članku so poleg statističnih podatkov predstavljeni tudi kratki izseki iz odprtih anketnih odgovorov.

V članku je prikazana in ovrednotena vloga varovalno alarmnega sistema oziroma telefona z rdečim gumbom kot tehnološkega pripomočka in posrednika pri pridobivanju socialnovarstvenih storitev za starostnike. V uvodnem delu najprej opredelimo modele skrbi za starostnike, ki se pojavljajo v evropskem prostoru, in nato opišemo ter opredelimo slovenski model skrbi za starostnike. V empiričnem delu predstavimo vlogo varovalno alarmnega sistema, kot sta jo nakazali dve evalvaciji (1995 in 2001) v Ljubljani, in zaključimo z refeksivnim razmišljanjem o vlogi varovalno alarmnega sistema v prihodnje. Evalvaciji nakazujeta, da varovalno alarmni sistem opravlja pomembno vlogo posrednika pri zagotavljanju nujnih socialnovarstvenih storitev za manjšo skupino starostnikov (večinoma starejših od 80 let) z zdravstvenimi težavami. Ker uporabniki z najemom zagotavljajo le majhen del denarja, potrebnega za vzdrževanje sistema, se nakazuje več razvojnih možnosti - od zamenjave obstoječe tehnologije s cenejše do širjenja baze uporabnikov sistema, kar se že uveljavlja s širjenjem obstoječih občinskih centrov v regionalne.

Članek obravnava žalovanje za najbližjim svojcem in prikazuje, kako se ljudje odzivajo na izgube. Prikazana je primerjava med tistimi, ki so v času žalovanja imeli strokovno pomoč, in tistimi, ki takšne pomoči niso imeli. Tako se avtorica osredotoči na detabuizacijo smrti in umiranja. Rezultati raziskave so pokazali kako je pomembno, da žalujoči doživi smrt in kako izgubo predela. Velikokrat je za človeka v trenutku izgube lažje, da žalovanje odrine, izgube ne predela, je ne sprejme, živi, kot da se ni nič zgodilo in se preokupira z delom ali drugimi stvarmi. Tako lahko človek vleče prikrito žalovanje skozi vse življenje, hkrati pa postaja njegovo bivanje vse manj kvalitetno, tabu smrti pa še večji. Strokovna pomoč je tu temeljnega pomena, da pomaga posamezniku odkriti vzrok doživljanja stiske in jo ubesediti, s tem pa razbijati tabu.