LETNIK 7 (2004), ŠTEVILKA 3

Prispevek govori o oskrbi starih ljudi v Sloveniji, ki jo nudijo družinski člani. To je področje, ki je zapostavljeno tako v političnih kot tudi v strokovnih krogih. V skladu s tem dejstvom družinski oskrbovalci starih ljudi - med katerimi so v glavnem ženske - tudi ne prejemajo ustreznega priznanja in podpore za svoje delo. Prispevek je napisan na podlagi sekundarnih virov in daje do sedaj najtemeljitejši pregled položaja družinskih oskrbovalcev starih ljudi v Sloveniji.

Več kakor tri četrtine starih ljudi preživi starost do smrti v lastnem družinskem okolju, toda sodobna družina ima poleg prednosti tudi hude ovire za kakovostno sožitje s starim družinskim članom in njegovo oskrbo: ima slabe časovno-materialne pogoje in ni usposobljena za medgeneracijsko sožitje in komuniciranje. Naglo raste težnja po oddajanju starih ljudi v množične ustanove za stare ljudi, kjer je zelo težko zadovoljiti potrebo po osebnih medčlovekih odnosih. Članek analizira te probleme, prikaže izkušnje Inštituta Antona Trstenjaka s programi usposabljanju družine za kakovostno sožitje s starim družinskim članom ter zamisel uvajanja nastanitve in oskrbe starih ljudi v tuji, to je oskrbniški družini, pri čemer bi z razvojnim projektom razvili model, ki bi združeval nekatere bistvene prednosti družinske in institucionalne oskrbe starih ljudi.

Slovensko združenje za pomoč pri demenci Spominčica je nevladna organizacija, ki organizira različne dejavnosti pomoči in podpore bolnikom z demenco, njihovim svojcem, strokovnim delavcem, laičnim negovalcem in vsem, ki jih strokovno ali osebno zanima področje psihogeriatrije. Dejavnosti združenja Spominčica podpira Psihiatrična klinika v Ljubljani. S svojimi programi želijo aktivno prispevati k oblikovanju sodobnih strategij za obravnavo bolnikov z demenco in njihovih svojcev v konceptu sodobnega zdravstvenega in socialnega varstva. Prispevek predstavlja delo telefonske svetovalne linije - Spominčica, vzgojno izobraževalnega programa Ne pozabi me in skupine za samopomoč svojcem bolnikov z demenco. Predstavljeni so najpomembnejši rezultati raziskav, opravljenih v okviru posameznih dejavnosti.

V članku avtorica piše o temeljnih nalogah starega človeka pred smrtjo, njegovem odnosu in sprejemanju hude bolezni ter stiskah in težavah družine, ki za umirajočega starega človeka skrbi. Z osebnim doživetjem ob spremljanju umirajoče žene v domu za stare ljudi avtorica poudari tudi pomen vključevanja bolnikovih svojcev v oskrbo, kadar star človek umira v ustanovi. V drugem delu članka je opisana dejavnost Slovenskega društva hospic pri oskrbi hudo bolnega in umirajočega človeka v družini.

V Nemčiji so družinski člani še vedno najpomembnejši oskrbovalci, toda zaradi demografskega napredka in socialnih premikov v družbi bodo prihodnje generacije v primerjavi s sedanjo precej manj udeležene v družinski oskrbi. Te usmeritve se bodo v prihodnosti še okrepile, saj lahko z višanjem stopnje zaposlenosti žensk in povečanjem števila samskih gospodinjstev pričakujemo, da se bodo zmanjšale možnosti družinske oskrbe. Hkrati se ocenjuje, da vse večje število starih ljudi potrebuje oskrbo.

V Nemčiji znaša delež ljudi nad 60 let trenutno (2001) 24,1%, delež ljudi nad 80 let pa 3,9% celotne populacije. Do leta 2030 se pričakuje sorazmeren dvig deleža ljudi nad 60 let do 34,4% in deleža ljudi nad 80 let do 7,3%. V tem smislu je potrebno ponudbo in povpraševanje po oskrbi in oskrbovanju razumeti v povezavi z upadajočim številom otrok, povečanim številom samskih gospodinjstev, enakovrednejšo zastopanostjo v delovni sili med moškimi in ženskami, naraščajočim številom starih ljudi, ki sami in brez otrok živijo v zasebnih domovih ter vse bolj dajejo prednost formalnim storitvam, kar bi lahko bila posledica izginotja virov družinske oskrbe.

V prispevku je obravnavana neformalna oskrba starih ljudi, pri čemer je poudarek na oskrbi, ki jo nudijo tuji priseljenci (imigranti). Italijanske izkušnje z oskrbo starih ljudi so različne, zato tega pojava ni tako preprosto razumeti. Avtorji v pričujočem prispevku predstavljajo rezultate raziskave med primarnimi družinskimi oskrbovalci. Eden od ciljev te raziskave je bil izvedeti, kakšno mnenje imajo družinski oskrbovalci o zaposlovanju priseljencev pri različnih oblikah oskrbovanja.