Članek obravnava rezultate prve poglobljene in obsežne raziskave družinske oskrbe in družinskih oskrbovalcev starih ljudi v Sloveniji. Pričujoče besedilo vsebuje pregled socialnovarstvenih storitev in zakonodaje, ki zadeva stare ljudi ter družinske oskrbovalce v Sloveniji, demografske dejavnike in opis profila družinskih oskrbovalcev v Sloveniji. Avtorica obravnava potencialno nevarnost, da bo družinska oskrba starih ljudi v prihodnosti manj dostopna zaradi različnih dejavnikov, kot so demografske spremembe, socialnopolitični ukrepi, značilnosti oskrbovalcev ipd.

V uvodnem delu članka so prikazana jezikovna in vsebinska izhodišča, na katerih gradi raziskovanje in razpravljanje o onemoglosti in oskrbovanju onemoglih starih ljudi. To je celostna šestdimenzionalna antropologija, ki upošteva človekove telesne, duševne, duhovne, socialne, razvojne in eksistencialne potrebe in zmožnosti ter iz tega izhajajočo potrebo po primerni oskrbi v vseh teh razsežnostih, kadar je človek bolan, poškodovan ali onemogel. Odločilna motivacija za oskrbovanje je razvita solidarnost. Temeljno antropološko spoznanje o solidarnosti govori, da so pomoč, oskrba in nega drugih pogoj za kakovostno človeško življenje in sožitje tako oskrbovanca kakor oskrbovalca. V empiričnem delu članka so prikazani podatki o potrebah po oskrbi in oskrbovanju prebivalcev, starih 60 in več let, v občini Komenda; to je del obširne raziskave Kakovostno staranje in medgeneracijsko sožitje v občini Komenda, ki jo je opravil leta 2005 Inštitut Antona Trstenjaka. Analiza zajema podatke o materialni in zdravstveni (ne)odvisnosti, o funkcioniranju in možnostih družinske socialne mreže glede oskrbovanja onemoglega družinskega člana, o potrebah po domski oskrbi in programih za oskrbovanje v skupnosti ter vrsto podatkov, ki posredno govorijo o potrebah po oskrbovanju. Med spoznanji izstopa, da ena tretjina populacije, ki je starejša od 60 let, potrebuje na tem ali onem področju nekaj pomoči in oskrbe, okrog 10% pa je zelo odvisnih in potrebujejo veliko oskrbe in nege. Odločilnega pomena za kakovostno starost je družinska socialna mreža, ki pri raziskani populaciji funkcionira učinkovito. V prihodnje jo bo pri nagli rasti deleža starih ljudi morala pri materialni oskrbi podpirati, dopolnjevati ali nadomestiti javna socialna mreža različnih programov, pri pomoči v duševni, duhovni in socialni onemoglosti pa jo odlično dopolnjujeta prijateljska in prostovoljska socialna mreža.

Zniževanje rodnosti je največje v Evropi in znotraj Evrope se Slovenija uvršča med najbolj demografsko ogrožene države. Slovenija je konec prejšnjega stoletja padla pod demografski prag, to pomeni, da v Sloveniji vsako leto umre več ljudi, kakor pa se jih rodi. Posledice takega demografskega razvoja so prikazane s projekcijami prebivalstva, ki lahko odpirajo tudi tako kočljiva vprašanja, kot so obstoj naroda, jezika in kulture na ozemlju Slovenije, saj se število Slovencev znižuje, Slovenija pa ima preveč ugoden geografski (in tudi ekonomski) položaj, da bi ostala neposeljena. Nižanje rodnosti in daljšanje življenjske dobe ruši tudi razmerje med aktivnim in neaktivnim prebivalstvom. Posebno poglavje je namenjeno naši ne preveč uspešni demografski politiki, ki to dejansko ni, ali pa je vsaj usmerjena v nepravo smer. Na koncu je podanih še nekaj misli o vlogi starejšega prebivalstva v tem - danes njim ne preveč prijaznem - svetu.

Psiholog prof. dr. Vid Pečjak v knjigi 'Psihologija staranja', govori o glavnih spoznanjih o procesu staranja. Knjiga seznani bralca z različnimi opredelitvami in modeli starosti, s preteklimi in sodobnimi demografskimi kazalci ter s številnimi zanimivimi pogledi na staranje; naj omenimo poglavja o pomenu zdravega načina življenja, ki opozarja na vlogo prehranjevanja, gibanja in sproščajočega počitka, pa o starostni samopodobi, ki se praviloma zniža, o zavzemanju novih socialnih vlog itd.

Poročilo Svetovne banke, ki ga povzemamo, prinaša dve osnovni sporočili, ki sta analizirani glede na različne vzorce staranja v regiji: 1)Staranje ne pomeni nujno počasnejšo rast. 2)Zastavitev razumnih politik lahko olajša vpliv staranja na izdatke.

Pričujoča publikacija Milivoje Šircelj temeljito predstavlja rodnostno zgodovino pebivalstva Slovenije. Ne omejuje se na Slovenijo kot celoto, temveč – ko to podatki dopuščajo – vključuje nižje ozemeljske enote. Namenjena je širšemu krogu bralcev.

Nacionalno poročilo o družinski oskrbi v Sloveniji je avtorica Simona Hvalič Touzery napisala v okviru mednarodnega projekta Eurofamcare. Gre za prvi celostni pregled stanja na področju neformalne oskrbe predvsem zdravstveno oslabelih starih ljudi v naši državi. Poročilo je osredotočeno na pojem družinskega oskrbovalca starih ljudi, na njegov trenutni položaj v slovenski družbi in na oceno storitev socialnega varstva ter njihovo učinkovitost.

V provokativni knjigi Zarota metuzalemov, ki je zanetila paniko med prebivalci starajoče se družbe, nemški publicist Frank Schirrmacher na podlagi statističnih izračunov, teorij in raziskav svetovno priznanih znanstvenikov, sociologov, filozofov in politikov začrta črno prihodnost industrijskim deželam. Delo je sestavljeno iz štirih velikih sklopov: Starajoča se družba, Zarota, Poslanstvo in Prevrednotenje.

Knjiga z naslovom Praktični vodnik za upokojence: Pravice, možnosti, priložnosti, je namenjena ljudem v tretjem življenjskem obdobju. Prvi del priročnika je sestavljen iz krajših prispevkov različnih avtorjev, ki opisujejo pravice in možnosti upokojencev, medtem ko se drugi del približuje obliki turističnega vodnika z opisi in predstavitvijo vseh slovenskih občin.

So zgodbe, ki jih je težko zapisati, pa morajo biti zapisane. Ena takšnih je zapisana tu.

Ljudsko izročilo je pomemben vir za gerontologijo. Omenjamo nekaj ljudskih pripovedk, ki so sicer najbolj pristna usedlina tisočletne človeške izkušnje. V svetovni zakladnici pripovedk in pravljic so ohranjene izkušnje in spoznanja preteklih rodov človeštva o starosti in medgeneracijskih odnosih, njihova stališča do staranja in starih ljudi, vzorci tedanjih odnosov med generacijami in težave, povezane s staranjem in medgeneracijskimi odnosi.