Čedalje večji delež starih ljudi je razvojni izziv za današnje človeštvo. Pred leti so bile znane samo slabe strani staranja družbe: ekonomski stroški oskrbe, nevzdržnost pokojninskega in drugih socialnih sistemov, pa tudi trdoglavost, ozkost in sebičnost matuzalemov. Ker imajo v rokah večino premoženja in oblasti, lahko »naročijo slab meni«, ki bo škodil njim in mlajšim. Danes je tudi čedalje več informacij, da je staranje prebivalstva tudi priložnost za razvojni skok na višjo raven sožitja v bolj mirnem in varnem svetu. Starci ne hodijo na vojne. Iz izkušnje vedo, kako pomembno je lepo sožitje z bližnjimi in daljnimi. Kaže, da gre družbeni razvoj bolj v smeri iskanja nove solidarnosti med generacijami, kot v smeri vojne generacij.

Članek je prva predstavitev obsežne reprezentativne terenske raziskave Zdravo staranje in kakovostno sožitje – stališča, potrebe in zmožnosti odraslih prebivalcev Občine Ivančna Gorica. Povod zanjo je odločitev Občine, da v času demografske krize bolj usmeri svoj razvoj v kakovostno staranje in krepitev medgeneracijske solidarnosti; s tem razlogom se je vključila v slovensko in svetovno mrežo starosti prijaznih občin in mest. Za razvojno načrtovanje in izvajanje te usmeritve potrebuje pristne raziskovalne podatke o tem, kaj občani hočejo, kaj potrebujejo in kaj zmorejo na področju staranja in sožitja. Vsebinska področja raziskave so telesno, duševno in socialno zdravje ter zadovoljstvo s službami na tem področju, hoja in druga gibljivost ter opravljanje vsakdanjih opravil, prilagojenost stanovanja za starost in bolezen, sožitje z bližnjimi, oskrbovanje bolnih, starostno onemoglih in invalidnih ljudi, staranje, medgeneracijsko sožitje in solidarnost, življenjske razmere v kraju, kulturno in izobraževalno udejstvovanje, uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije, delo, zaposlitev, upokojevanje in premoženje ter njegova uporaba, otroci, vnuki in starši ter sobivanje in samovanje ljudi ter obsežen sklop demografskih vprašanj. Posebnost izvedbe raziskave je zelo uspešno prostovoljsko anketiranje, ki so ga izvedli domačini iz upokojenske in drugih civilnih organizacij, ki jih je temeljito usposobil in strokovno vodil izvajalec raziskave Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje. Poleg prikaza izhodišč, vsebine, metodologije in izvedbe raziskave vsebuje članek analizo raziskanega vzorca po starostni in spolni strukturi, stanu, zaposlitvenem statusu, od kdaj živijo v kraju ipd. Od idealnega reprezentativnega vzorca 1500 prebivalcev občine (kar je 12 % vseh prebivalcev Občine, starih 18 let in več), je bilo v raziskavi uspešno zajetih kar 68,53 %. Raziskani vzorec se demografsko dobro ujema s starostnimi, spolnimi in drugimi razmerji v celotni populaciji. Članek na koncu osvetli raziskano populacijo tudi s kvalitativno analizo bogatih zapisov anketarjev, ki so jih napisali o poteku in okoliščinah anketiranja ter o svojih doživetjih, opažanjih, spoznanjih in mislih ob anketiranju. Raziskava je bila pripravljena tako, da so njeni rezultati primerljivi s sorodno slovensko nacionalno in mednarodnimi raziskavami na tem področju.

Krajevna medgeneracijska središča so odgovor na današnje demografske probleme. Povezujejo programe za oskrbo starih ljudi, za zdravo staranje ter za krepitev solidarnosti med vsemi generacijami; pri tem vključujejo ljudi vseh starosti v kraju. Članek prikaže arhitekturni idejni načrt dveh medgeneracijskih središč v Občini Ivančna Gorica. V krajevni skupnosti Višnja gora bo temu služila revitalizirana in obnovljena stara šola, ki je v središču starega mestnega jedra in je ljudem domača, saj je vse 20. stoletje služila kot osnovna šola. V krajevni skupnosti Šentvid pri Stični bodo novi objekti za programe medgeneracijskega središča dozidani sedanji rehabilitacijski bolnišnici za otroke. Velika prednost tega načrta je sinergična povezava zdravstva in socialnega varstva pri dolgotrajni oskrbi. Obe središči nudita s svojo vsebino in arhitekturo možnost za dvig kulture bivanja v svoji krajevni skupnosti, slovenskemu prostoru pa model za inovativno reševanje problemov staranja in medgeneracijske solidarnosti.

Številne raziskave navajajajo, da so zelene površine na obrobju mest pomembne za zagotavljanje prostora za prostočasne in rekreacijske dejavnosti mestnih in obmestnih prebivalcev. Raziskava, opisana v tem članku, se je osredotočila na Ljubljano in na vprašanje, kako starejši prebivalci, ki živijo v središču Ljubljane, dostopajo in uporabljajo ljubljanske mestne in obmestne površine. Raziskava je bila opravljena empirično, na podlagi fokusnih skupin, v katerih je sodelovalo 20 udeležencev. Rezultati so pokazali, da udeleženci vsakodnevno uporabljajo samo zelene površine v neposredni bližini njihovega doma oziroma tiste, ki so jim hitro dostopne. Velikost zelene površine je bila edina značilnost, zaradi katere so se udeleženci odločili za obisk zelene površine tudi, če je bila ta nekoliko bolj oddaljena. Nadalje je raziskava pokazala, da ljudje cenijo pol-naravne obmestne zelene površine, kot so primestni gozdovi, travniki in rečni koridorji. Ti prostori so ljudem pomembni, ker jim nudijo možnost uživanja narave, sprostitve in miru. Uporabljajo jih za različne oblike aktivne rekreacije, največkrat za hojo. Na podlagi izsledkov te raziskave so bila v zvezi z dostopnostjo do zelenih površin osnovana priporočila, ki lahko služijo kot smernice za tiste akterje, ki načrtujejo, oblikujejo in upravljajo ta območja zdaj in v prihodnosti.

Anselm Grün, benediktinski pater in avtor obsežne duhovne literature, je bralcem revije Kakovostna starost verjetno že dobro poznan. V 3. številki 12. letnika si lahko preberemo prikaz dveh njegovih knjig, in sicer Kraljica in divja ženska ter Boj in ljubezen. Kako moški najde pot do sebe. Knjigi sta v članku z naslovom O ženski in moškem prikazala Jože in Ksenija Ramovš. V 2. številki 16. letnika Kakovostne starosti si lahko preberemo predstavitev Grünove knjige z naslovom Visoka umetnost staranja. V tej številki pa prikazujemo precej obsežno knjigo, ŽIVIMO ZDAJ! O sreči staranja, ki na 303 straneh govori o nalogah in dobrobiti starosti.

Recenzentka Magda Brložnik v poglavju Knjigi na pot piše, da je leta 2004 v redni zbirki Celjske Mohorjeve družbe izšla knjiga z naslovom Domača nega, ki je pošla, zato je sedaj pred nami prenovljena in dopolnjena izdaja. Namenjena je vsem, ki se srečujejo s starim ali bolnim človekom, pa bi ga kljub oviram radi negovali v domačem okolju. (Str. 7)

SLO: Motivacija delovno aktivnih starejših pri učenju tujih jezikov

AU: Občutek nadzora in zadovoljstvopri starejših ljudeh

CAN: Poškodba glave ob padcu

SLO: Prostorsko načrtovanje in zdravstveni sistemi

SLO: Stopnice do stanovanja in starostno pešanje

ZDA: Verovanje in duhovnost vplivata na zdravje ljudi

ZDA: Vpliv z ribami bogate prehrane na razvoj Alzheimerjeve bolezni

SVET: MEMORY CAFES: zberite se, delite doživetja, uživajte!

Gerontološki dogodki

Varna osebna intimnost je pogoj za človekov razvoj; ta pogoj je enako pomemben kot njegovo aktivno sožitje v socialnih mrežah družinske in drugih skupnosti. Osebno intimnost dajejo človeku: 1. varen osebni prostor, 2. varno osebno doživljanje sebe in okolja, 3. varno sožitje in komunikacija z drugimi. Človekova varna osebna intimnost tvori skupaj z njegovo plodno včlenjenostjo v socialne mreže dva temeljna pola kakovostnega življenja. Oba sta enako pomembna, med njima je energetsko polje s stalno napetostjo. Človek je bitje, ki v tem polju niha med vpetostjo v socialne mreže in osebno intimnostjo. Energija človekovega življenjskega polja se ruši ali odpoveduje, če slabi pol osebne avtonomije in intimnosti ali če slabi pol njegove vpetosti v dobre socialne mreže. Enostranska vpetost v socialne mreže povzroča patologijo pomasovljene razosebljenosti, osamelost v enostranski osebni intimnosti pa patologijo avtistično zaprte razosebljenosti.

Inštitut Antona Trstenjaka od marca 2014 sodeluje v projektu MEDGEN BORZA – krepitev medgeneracijske pomoči na ravni lokalnih skupnosti. Gre za operativni program Slovenija-Hrvaška, ki temelji na socialni integraciji, in povezuje 5 partnerjev - dve slovenski občini (Loška dolina in Rečica ob Savinji), dve hrvaški (Prelog in Ludbreg) ter Inštitut Antona Trstenjaka.

Ob tragični smrti 52-letnega dr. Aleša Kogoja, vodilnega zdravnika na področju razvoja slovenske gerontopsihiatrije, članek oriše njegovo delo in dosežke pri obravnavi demence in drugih duševnih motenj v starosti. Bil je pobudnik združenja Spominčica za pomoč pri demenci in stalni sodelavec pri ustvarjanju njihovega glasila Spominčica, na področju znanstveno-strokovnega razvoja pa pobudnik psihogeriatričnih srečanj z zborniki referatov, ki jih je urejal. Njegova odlika je celostno gledanje na človeka in njegovo bolezen, osebna človeška bližina in dostopnost vsakemu bolniku, svojcu, študentu in naključnemu sogovorniku. Članek ga upravičeno uvršča med klasike slovenske gerontologije. 

Občina Ivančna Gorica je mlada občina, ustanovljena je bila z Zakonom o ustanovitvi občin ter določitvi njihovih območij in obstoja od 1.1.1995 dalje. Njeno središče je mlado naselje Ivančna Gorica, na razvoj katerega vplivajo predvsem ugodne prometne povezave, tako rekoč na pol poti med Ljubljano in Novim mestom. Razteza se na površini 227 kvadratnih kilometrov in sodi med večje slovenske občine. Tvori jo 12 krajevnih skupnosti in kar 137 naselij, od katerih so skoraj vsa vitalna.