English site

Povečaj črkePomanjšaj črke

Novice

Izberi rubriko novic:

Predstavnica Inštituta Antona Trstenjaka se je v začetku septembra 2024 udeležila novinarskega obiska treh dobrih praks medgeneracijskega sodelovanja na Dunaju.

Dunaj ima skoraj dva milijona prebivalcev, od tega več kot 400.000 starejših od 60 let.

Dunajčani so ponosni na svoje mesto z veliko zelenih površin, na voljo so socialna stanovanja, dober zdravstveni sistem, obsežne storitve socialnega varstva, mesto si prizadeva za zelen, inovativen in trajnostni razvoj, za skupno dobro celotnega mesta in njegovih prebivalcev.

Starejši prebivalci so pomembna skupina na vseh področjih življenja na Dunaju - nastanitev, mobilnost, varnost in zdravje, zato je cilj mestne uprave starejšim omogočiti samostojno življenje in možnosti aktivnega sodelovanja v družbi.

Številni ukrepi kažejo na zavezanost Dunaja k ustvarjanju starosti prijaznega okolja: gosto prepletena mreža storitev zdravstvene nege in socialne oskrbe, možnosti rekreacije, cenovno dostopna najemna stanovanja, prilagojena za varno in samostojno staranje, podporne in socialne ugodnosti, dobro razvito in dostopno omrežje javnega prevoza itd. Nenazadnje je tudi mesto Dunaj član mednarodne mreže starosti prijaznih mest in občin. 

Letošnji evropski dan družinskih in drugih neformalnih oskrbovalcev poteka pod geslom Neformalni oskrbovalci so partnerji v oskrbi – za pravično ureditev položaja družinskih oskrbovalcev!

Usmerja nas v uspešnejše reševanje enega najbolj perečih izzivov današnje Evrope – razviti humano, finančno in kadrovsko zdržno dolgotrajno oskrbo ob današnjem staranju prebivalstva. To je mogoče samo s partnerstvom med vsemi deležniki dolgotrajne oskrbe: državo in njenim uzakonjenim sistemom, zdravstveno, socialno in drugimi strokami ter samimi družinskimi in drugimi neformalnimi oskrbovalci.

Dejstva so jasna. Vsak deseti Evropejec nekaj ur tedensko ali celo dnevno skrbi za svojega bolnega, starostno onemoglega ali invalidnega svojca, soseda ali prijatelja. Še vsaj toliko žena, mož, snah, zetov, hčera, sinov, vnukov, sester, bratov, staršev in drugih družinskih članov, sosedov in prijateljev je pri tem udeleženih bolj od daleč. V Sloveniji neposredno oskrbuje nad dvesto tisoč ljudi, v Evropi čez 44 milijonov. Družinski in drugi neformalni oskrbovalci s svojim delom zagotavljamo kar 80 % oskrbe. Pomembno je upoštevati dejstvo, da vloga neformalnega oskrbovalca bližnjih prej ali slej čaka vsakega. Nanjo se je pametno pripraviti, da jo opravimo kakovostno za onemoglega bližnjega in za svoj lastni razvoj; ta priprava pa je naloga tako vsakega samega, kakor zdravstvene in drugih strok ter države, ki je odgovorna za sistem oskrbe v družbi.

Brez nas, družinskih in drugih neformalnih oskrbovalcev, ne gre, to naše delo pa je velikokrat zelo naporno. Partnersko sodelovanje uspeva, če se poznamo in spoštujemo; če so neformalni oskrbovalci v državi in družbi enakovreden del sistema dolgotrajne oskrbe, da dobijo od stroke znanje, od države pa razbremenilno pomoč.

 

 

V Zasavju to jesen na Inštitutu Antona Trstenjaka v sodelovanju s Centrom za socialno delo Zasavje organiziramo preventivne delavnice Varno staranje. Sklop treh delavnic bomo najprej izvedli v občini Hrastnik, in sicer bo prva delavnice že v četrtek, 26. 9. 2024 (glej vabilo). V nadaljevanju pa bomo delavnice ponovili še v občini Trbovlje in nato še v Zagorju. Udeležba je brezplačna.
Prijazno vabljeni!

 

Svetovni dan ozaveščanja o nasilju nad starejšimi je opomnik, da moramo kot družba in posamezniki prevzeti odgovornost za zaščito naših starejših. Zavežimo se, da si bomo vsak dan prizadevali za bolj varno, spoštljivo in podporno okolje za starejše ljudi. Njihova modrost, izkušnje in prispevek k družbi so neprecenljivi in zaslužijo našo popolno podporo in zaščito.

Kaj je nasilje nad starejšimi?
Nasilje nad starejšimi se lahko kaže v različnih oblikah, vključno s fizičnim, psihološkim, finančnim nasiljem in zanemarjanjem. Fizično nasilje vključuje telesne poškodbe ali grožnje, psihološko nasilje pa je v obliki zastraševanja, žaljenja in izolacije. Finančna zloraba vključuje nepravično izkoriščanje premoženja starejših oseb, medtem ko zanemarjanje pomeni neustrezno oskrbo in premalo pozornosti.
 
Nasilje nad starejšimi ljudmi je pogosto skrito
Mnogi starejši, ki doživljajo nasilje, ga bodisi ne prepoznavajo ali pa ne vedo, kam se lahko obrnejo po pomoč. Starejši se pogosto bojijo posledic prijave, zlasti če jih zlorabljajo bližnji družinski člani ali skrbniki. Ozaveščanje o tej temi je ključno, saj nas spodbuja k razmisleku o tem, kje in kako pogosto se nasilje dogaja nad starejšimi ter kako ga lahko preprečimo.

Nasilje nad starejšim ruši vrednote solidarnosti in spoštovanja
Razlogi za nasilje nad starejšimi so kompleksni in mnogovrstni. To so lahko ekonomski pritiski, medgeneracijske napetosti, nezadostno znanje oskrbovalcev o ustrezni oskrbi starejših in pomanjkanje podpore za poklicne in družinske oskrbovalce. Posledice nasilja so hude – fizične poškodbe, psihološke travme, socialna izolacija in celo smrt. Nasilje nad starejšimi tudi negativno vpliva na širšo skupnost, saj ruši vrednote solidarnosti in spoštovanja.

Vsak izmed nas ima vlogo pri preprečevanju nasilja nad starejšimi
Pri preprečevanju nasilja imajo pomembno vlogo tako starejši kot njihovi svojci ter zaposleni, ki izvajajo storitve za starejše. Zaradi sprememb, ki jih prinaša starost, je potrebno iskati ravnovesje med ohranjanjem samostojnosti starejše osebe in nudenjem pomoči. Pokroviteljski odnos do starejših moti sožitje in prispeva k nestrpnosti do njih. Odprta in spoštljiva komunikacija zmanjšuje možnost nesporazumov ter posledično uspešno preprečuje nasilje.

Potrebne spremembe
Za učinkovito preprečevanje nasilja nad starejšimi so potrebne sistemske spremembe. To vključuje krepitev zakonodaje, ki ščiti starejše, zmanjševanje revščine ter zagotavljanje ustreznih storitev za žrtve nasilja. Prav tako je pomembno vlaganje v izobraževanje poklicnih in družinskih oskrbovalcev.

Program Staranje brez nasilja
je preventivni program, ki ga od leta 2015 izvajamo na Inštitutu Antona Trstenjaka pod okriljem Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, v okviru katerega izvajamo delavnice za preprečevanje nasilja, organiziramo skupine za varnejšo starost, pomagamo krepiti varovalne dejavnike, nudimo osebno svetovanje in informiranje o oblikah pomoči ter spodbujamo prostovoljstvo in socialno vključenost. V kolikor vas zanima več o programu ali bi se želeli vanj vključiti nam pišite na: info@iat.si ali pokličite na 01 433 93 01.
Le še nekaj dni nas loči do zaključka prijav na seminar Uvod v logoterapijo, ki bo potekal 20.6.2024 (16:00 - 21:00) in 21.6.2024 (9:00 - 15:30) v Ljubljani, na Inštitutu Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje.
Seminar Uvod v logoterapijo vodita prof. dr. Jože Ramovš, logoterapevt s 4-letno specializacijo pri dr. Elisabeth Lukas, učenec Viktorja Frankla in Antona Trstenjaka in mag. Martin Lisec, direktorInštituta Stopinje.
Seminar je gratis, plačate le materialne stroške v vrednosti 99 EUR (knjiga, drugo učno gradivo, večerja, kosilo).
PRIJAVA: https://forms.gle/NNoV4sUBgFqjfvEm8
Več informacij najdete na letaku, vedno pa nam lahko tudi pišete na info@iat.si.
 
,,Človekovega ravnanja ne narekujejo razmere, na katere naleti, temveč odločitve, ki jih sam sprejme.'' -                                                                                 - Viktor Frankl -

Dragi prijatelji Inštituta Antona Trstenjaka in vsi, ki vas naše teme zanimajo,

Posebej sedaj, ko prenavljamo našo Internetno stran, vas vabimo, da našim novicam sledite na naši Facebook strani: https://www.facebook.com/institutantonatrstenjaka

Vaša ekipa sodelavcev Inštituta Antona Trstenjaka

Ste se kdaj spraševali po smislu tega, kar v življenju delate? Vas je kdaj begal smisel nemoči, bolezni, staranja? Ali veste, če sta dajanje in sprejemanje pomoči dve enako pomembni plati istega kovanca?

Če ste na katero zgornjih vprašanj odgovorili z DA, če se poklicano ali v osebnem življenju srečujete z ljudmi, ki težko sprejemajo del svojega življenja ali če si želite narediti nekaj za svojo osebno rast, je morda LOGOTERAPIJA za vas zanimiva.

Kaj je logoterapija?

Logoterapija je psihoterapevtska smer, ki jo je razvil avstrijski nevrolog in psihiater Viktor Frankl. Temelji na prepričanju, da je osnovna motivacijska sila v življenju vsakega človeka iskanje smisla ali z drugimi besedami, da je v vsakem človeku želja po smislu in da imamo ljudje svobodo ter s tem možnost, da se odločamo za tisto, kar je smiselno in dobro. Čeprav tega smisla ni vedno lahko najti, je to vendarle možno tudi v težkih trenutkih in situacijah. Za mnoge je takšna težka situacija tudi staranje in s tem povezane izgube samostojnosti, moči ter drugih stvari, ki so bile pred tem morda samoumevne. Težko pa je lahko tudi soočanje s boleznijo, s smrtjo, s.... Logoterapija izvira iz grške besede "logos," kar pomeni "smisel" ali "razum," in je pogosto označena kot "terapija z iskanjem smisla." Uporabna je tako na profesionalnem nivoju, za delo z ljudmi v stiski, kakor za osebno rast.

ZA TISTE, KI BI ŽELELI IZVEDETI VEČ O LOGOTERAPIJI RAZPISUJEMO UVODNI SEMINAR – LOGOTERAPIJA, NJENE MOŽNOSTI IN MEJE
ZA TISTE, KI VAS ZANIMAJO LOGOTERAPEVTSKE MOŽNOSTI NA PODROČJU STARANJA, PA OKTOBRA RAZPISUJEMO SEMINAR STARANJE IN LOGOTERAPIJA
POLEG TEGA VAS LEPO VABIMO TUDI NA SEMINAR ANTROPOLOŠKO DELO ANTONA TRSTENJAKA

Več informacij o seminarjih najdete v priponki. Lahko pa nam tudi pišete na info@iat.si

Hkrati vas z veseljem obveščamo, da se bo letos jeseni začela specializacija iz logoterapije.

Študij je namenjen tistim, ki želijo več let temeljiteje delati na osebni rasti in/ali pridobiti temeljna znanja za samostojno psihoterapevtsko - logoterapevtsko delovanje ali pa le dopolniti svoje poklicno delovanje z logoterapevtskimi spoznanji in veščinami ter evropsko diplomo iz psihoterapije, smer logoterapija. Prof. dr. Jože Ramovš in ostali priznani slovenski logoterapevti so na podlagi mednarodno akreditiranega programa, oblikovali temeljit študij. Zadnji rok za prijavo je 20. september 2024. Več informacij o namenu, poteku in terminu študija ter pogojih zanj najdete na spletni strani Inštituta za logoterapijo: https://www.logoterapija.si/informacije-o-%C5%A1tudiju.

Prosimo vas, da nam pomagate in razširite glas o seminarjih in študiju logoterapije, da bo prišel do tistih, ki jih to zanima. Hkrati vam želimo lep začetek poletja in upamo, da se z nekaterimi od vas vidimo že v poletnih mesecih!

Vabimo vas na dvodnevni psihoterapevtski seminar: STARANJE IN LOGOTERAPIJA.

Vsebina seminarja:

1. dan: Smisel v starosti – kako lahko zanj delam in ga doživljam?

2. dan: Življenjska bilanca za kakovostno staranje – svoboda za smiselno stališče ter krepitev veselja in volje za svoj razvoj in sožitje.

Seminar vodi prof. dr. Jože Ramovš, logoterapevt s 4-letno specializacijo pri dr. Elisabeth Lukas, učenec Viktorja Frankla in Antona Trstenjaka.

 

Osnovni podatki o seminarju:

· Datum seminarja: 19. april od 16:00 – 21:00 in 20. april 2024 od 9:00 - 17:30.

· Lokacija in možnost parkiranja: Resljeva c. 11, Ljubljana. Parkiranje možno po predhodnem dogovoru.

· Cena: 280 EUR + DDV, za študente 40% popusta (seminar je vreden 1,5 ETSC).

· Seminar je namenjen: vsem, ki se pri svojem poklicnem ali osebnem delu srečujete s starejšimi ljudmi oz. želite narediti nekaj za svojo osebno rast na tem področju

 

Več o seminarju si lahko preberete v spodaj. 

 

Prijave do 10.4.2024 oz. do zapolnitve mest na: https://forms.gle/HQvKrkp6cybGgzMSA.

Prijava je veljavna po plačilu predplačila.

 

Za dodatna pojasnila smo Vam na voljo preko maila brigita@iat.si ali po telefonu na 014339301.

 

Denar ni sveta vladar, povečuje pa varnost skozi vsa življenjska obdobja, še posebej v starosti.

 

Danes denar še vedno ostaja pomembno sredstvo za življenje. Z njim si lahko priskrbimo nekatere bistvene potrebščine za vsak dan. Če želimo imeti varno starost, moramo s svojimi financami, za katere smo skozi življenje trdo delali, ravnati tako, da nam bodo v svoji nalogi kar najbolje služile. Sredstva, ki smo jih prislužili na višku svojih delovnih sposobnosti, nam v poznejših letih pomenijo varnost za starost. Dobro ravnanje s financami nam pomaga pri preglednosti in preprečuje zmedo pri vsakdanjih denarnih opravilih, denarne zlorabe in morebitne goljufije, ki jih starejši pogosto doživljajo.

Evropski dan družinskih oskrbovalcev praznujemo letos četrtič. Letos ima v luči novega zakona o dolgotrajni oskrbi ta dan še poseben pomen. Trenutne odločbe napovedujejo, da bo šel del zakona, ki se nanaša na družinske oskrbovalce (pod izrazom oskrbovalec družinskega člana) prvi v fazo implementacije: že v letu 2024. V vsakem primeru pa bo uveljavljanje zakona o dolgotrajni oskrbi ena največjih prelomnic za področje družinske oskrbe v Sloveniji do sedaj. 

V evropskih državah, kjer sistem dolgotrajne oskrbe uvajajo že četrt stoletja, ugotavljajo troje. Prvo: brez družinskih in drugih neformalnih oskrbovalcev ne more delovati nobena oskrba bolnih, starostno onemoglih in invalidnih ljudi. Drugo: družinski in drugi neformalni oskrbovalci danes nujno potrebujejo javno in strokovno pomoč. Tretje: da sami družinski oskrbovalci in družba prepoznamo vlogo družinskih in drugih neformalnih oskrbovalcev, je potrebno več let vztrajnega ozaveščanja in javne pomoči.


V Sloveniji doma nekoga oskrbuje več kot 300.000 ljudi. S svojim delom družinski oskrbovalci zagotavljajo kar 80 % oskrbe. Njihovo delo je pomembno, a zahtevno. V domovih za stare ljudi številni uslužbenci in strokovnjaki poklicno skrbijo za stanovalce, doma pa je človek za mnogo stvari sam ob vsem drugem delu. Sreča se s stvarmi, ki jih do sedaj ni delal – kot je na primer vsakodnevna skrb za higieno svojca. Soočen je z različnimi boleznimi, ki jih ne pozna. Ob pogledu na pešanje bližnjega, se v človeka vsesava tudi strah pred lastno boleznijo, onemoglostjo in staranjem, zato se lahko zgodi, da začne nelagodno ali nestrpno doživljati bolnega ali starostno onemoglega svojca, ne da bi se tega prav zavedal. Vse to je lahko zelo izčrpavajoče.

Slovensko združenje družinskih oskrbovalcev pod okriljem Inštituta Antona Trstenjaka povezuje družinske in druge neformalne oskrbovalce iz vse Slovenije. Zavzema se za boljšo prepoznavo družinskih oskrbovalcev ter njihovo sistematično podporo in izobraževanje. Oskrbovalcem daje glas, da sami povedo, kaj potrebujejo, omogoča pa jim tudi deljenje izkušenj, možnost povezovanja in strokovno podporo.


Tema letošnjega dneva družinskih oskrbovalcev je usklajevanje poklicnega življenja, zasebnega življenja in oskrbovanja bližnjega. Ne glede na to, kaj delamo, kdo smo, kako živimo – vsi smo prej ali slej tudi oskrbovalci svojih bližnjih. Vendar usklajevanje oskrbovanja s poklicnim delom in lastnimi obveznostmi za marsikoga predstavlja velik problem. Gre za življenjsko temo, ki se dotika vsakdana marsikaterega oskrbovalca, obenem pa tudi za družbeno temo, saj nam da misliti, koliko kot družba, vključno z delodajalci, pomagamo družinskim oskrbovalcem ustvarjati pogoje, v katerih lahko najdejo uspešno ravnovesje med vsem naštetim.

Danes bodo pod okriljem Združenja po vsej Sloveniji potekale akcije ozaveščanja. Vabljeni, da se jim pridružite, jim sledite preko Facebooka @Družinski oskrbovalci ali na naši spetni strani. Razširimo glas neformalnih oskrbovalcev!

‹‹‹123456...17
© 2010 - Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje