Pogosta vprašanja

O cepivu proti covid-19 se veliko govori, zato si na kratko poglejmo nekaj dejstev o cepivu: Kot vsako cepivo, je tudi cepivo proti covid-19 narejeno tako, da spodbudi naš imunski sitem – torej obrambo telesa, da vzpostavi specifično imunost. Če bi si delovanje našega imunskega sistema predstavljali kot obrambno vojsko, to pomeni, da cepivo pomaga v vojski vzpostaviti specializirane vojake za boj z določeno bakterijo ali virusom, v našem primeru z novim koronavirusom. Te specialne enote (imunološko imenovani spominski limfociti) nato v telesu v pripravljenosti ostanejo še dolgo časa, kar pomeni, da lahko ob ponovnem napadu virusa hitro aktivirajo naš obrambni sistem ter s tem preprečijo ali vsaj zelo omilijo okužbo. Da se obramba lahko vzpostavi, je treba sovražnika najprej prepoznati. Naloga vsakega cepiva je torej, da v telo prinese delček materiala (bakterije, virusa), ki za človeka ni nevaren in ne sproži okužbe, je pa dovolj prepoznaven, da se lahko vzpostavi specifična obramba o kateri smo govorili. Trenutno so na tržišču tri cepiva: Pfizer-BioNTech®, Moderna®, AstraZeneca®. Glavna razlika med cepivi je način, kako v telo vnesejo prepoznavni material in po tem sprožijo imunski odziv, vendar za nas pomembneje je, da je vsa tri cepiva odobrila Evropska agencija za zdravila (EMA), kar pomeni, da so iz strani glavnih evropskih strokovnjakov za zdravila prepoznana kot varna in učinkovita. Ker je ta postopek izjemoma potekal vzporedno z izdelavo ter testiranjem cepiva (vendar zato nič manj strogo) in zaradi napredka znanosti ter velike količine denarja, ki je bil za razvoj na razpolago, so bila cepiva razvita in potrjena hitreje kot smo sicer navajeni. Do sedaj je bilo po svetu cepljenih že več milijonov ljudi.

Tisti, ki so covid-19 preboleli imajo delno že oblikovan obrambni sistem. Kot kaže pa ta sistem zaradi narave okužbe ni dovolj trajen. Zato se priporoča cepljenje tudi za vse, ki so okužbo že preboleli. Za točen čas cepljenja se boste dogovorili z osebnim zdravnikom, po sedanj znanih raziskovalnih podatkih pa naj bi bil primeren čas nekje okoli šest mesecev po okužbi.

Namen cepiva je torej, da nas zaščiti pred boleznijo. Za covidom-19 namreč lahko zboli vsak – tako mlajši kot starejši; proti tej relativno novi, zelo nalezljivi bolezni, ki lahko pusti resne posledice, pa nimamo učinkovitega zdravila. S cepljenjem tudi zmanjšamo verjetnost, da bomo okužbo prenesli dalje, kar pomeni, da s tem zaščitimo tudi ljudi okoli sebe. Nekateri se namreč zaradi že prej slabega ali spremenjenega imunskega sistema ne morejo cepiti, saj ne vemo, ali bi bilo njihovo telo dovolj močno, da bi naredilo učinkovito obrambno (če ste v dvomu, ali cepivo za vas pride v poštev, se posvetujte s svojim osebnim zdravnikom). In nenazadnje: trenutno je cepljenje edina možnost, da ustavimo to epidemijo in se vrnemo v življenje brez mask ter izogibanja stikov. V Sloveniji imamo srečo, da cepivo imamo. Uspelo pa nam bo le, če bo cepljenih dovolj ljudi, torej toliko, da virus ne bo imel več dovolj 'gostiteljev', da bi se lahko širil naokoli.

Več o cepljenju lahko najdete na https://www.nijz.si/sl/cepljenje-proti-covid-19-za-splosno-javnost. Pogledate pa si lahko tudi kratka filma Splošne bolnišnice Celje https://youtu.be/_PLwHwq5yZE in Zveze gluhih in naglušnih https://youtu.be/nmZrg2YWWuo. Z dodatnimi vprašanji se lahko obrnete tudi na Klicni center za informacije o novem koronavirusu na telefonski številki 080 14 04.

Pripravila: Ana Ramovš, dr. med.

Besedilo je bilo posodobljeno: 19.2.2021

Viri:

History of Vaccines - A Vaccine History Project of The College of Physicians of Philadelphia | History of Vaccines (no date). Available at: https://www.historyofvaccines.org (Accessed: 19 February 2021).

HRABOVSZKI, G. (2020) COVID-19: latest updates, European Medicines Agency. Available at: https://www.ema.europa.eu/en/human-regulatory/overview/public-health-threats/coronavirus-disease-covid-19/covid-19-latest-updates (Accessed: 19 February 2021).

CDC (2020) COVID-19 and Your Health, Centers for Disease Control and Prevention. Available at: https://www.cdc.gov/coronavirus/2019-ncov/vaccines/different-vaccines/how-they-work.html (Accessed: 19 February 2021).

Cepljenje proti covid-19 | www.nijz.si (no date). Available at: https://www.nijz.si/sl/cepljenje-covid (Accessed: 19 February 2021).

Če imate vročino (torej temperaturo nad 37,5⁰C), ste utrujeni, imate glavobol, vas bolijo mišice, trebuh, imate prebavne težave (driska, bruhanje), ste nenadoma izgubili voh in okus, ste prehlajeni, kašljate, vas boli žrelo, težko dihate, ste omotični in neješči, je možno, da ste zboleli za covidom-19. Verjetnost je večja, če imate več od zgoraj napisanih težav hkrati, npr. vročino in prehlad in izgubo voha. Prav tako je verjetnost večja, če ste bili v zadnjih 14 dneh v neposrednem stiku s kom za katerega veste, da je okužen s covidom-19; pri tem praviloma velja: dlje časa kot ste preživeli z okuženo osebo, bolj verjetno je, da se je okužba prenesla tudi na vas.

1. Ena možnost je, da zdravnika pokličete po telefonu. Pred klicem preverite njegovo telefonsko številko, delovni čas in če ima za klicanje posebej dodeljene ure (to praviloma vidite na spletni strani zdravnika ali zdravstvenega doma). Pri tem je dobro da veste, da so osebni zdravniki te dni zelo zasedeni, tako da boste morali verjetno klicati večkrat in biti pri tem potrpežljivi. Ko uspete dobiti zvezo povejte kdo ste oz. za koga kličete (ime in priimek), naštejte težave zaradi katerih kličete (kličem zaradi…) ter kaj želite (npr. potreboval-a bi nasvet zdravnika, kaj naj storim oz. kaj naj storimo s svojcem). Dobro je, da si pred klicem pripravite zdravstveno kartico in list na katerega ste na kratko napisali težave (pri tem se res osredotočite samo na glavni problem zaradi katerega kličete in ne na vse ostale težave: npr. kličem ker me od včeraj boli grlo, sem prehlajen in imam vročino do 39⁰C); pripravite tudi list ter pisalo, da si lahko napišete odgovor zdravnika. S takšno pripravo vam bo zdravnik lažje svetoval in pogovor bo krajši (s čemer boste pomagali ljudem, ki kličejo za vami).

2. Veliko osebnih zdravnikov je dosegljivih tudi preko elektronske pošte in nanjo te dni hitro odgovarjajo (velikokrat v roku enega dne). Če sami niste elektronsko pismeni, lahko prosite katerega izmed mlajših družinskih članov, sorodnikov ali prijateljev, če vam lahko pri tem pomaga. V elektronskem sporočilu napišite kdo ste oz. za koga pišete (ime in priimek), kakšne težave imate (pišem zaradi…) ter kaj želite (npr. potreboval-a bi vaš nasvet, kaj naj storim oz. kaj nas storimo s svojcem); za vsak slučaj dodajte še svojo telefonsko številko, da vas zdravnik po svoji presoji lahko pokliče nazaj. Pri opisovanju težav na kratko napišete: koliko časa težave trajajo, kakšne so, kaj ste že naredili doma in ali je to pomagalo ter kakšen je bil človek preden je dodatno zbolel; slednje je pomembno predvsem, če pišete za svoje starejše svojce, saj pomaga zdravniku pri odločitvi koliko, kako hitro in kakšno pomoč potrebujete. Pri pisanju bodite čimbolj jedrnati, osredotočite se na glavni problem. Primer: Pišem za 82-letno mamo Marijo Novak, ki od včeraj toži, da jo boli grlo, je prehlajena in bolj oslabela. Vročine zaenkrat nima. Vnuk, ki je bil pred 5 dnevi na obisku, ima sedaj covid. Proti bolečini in prehladu smo ji dali Lekadol 500 mg, vendar ni bilo bolje, poskusili smo s pastilami za grlo. Od kapi lani je mama slabo pokretna, večino časa je na postelji, pomagamo ji do stranišča, vendar je od včeraj tako oslabela, da ne zmore niti tega. Kaj svetujete?

Odvzemi brisov praviloma potekajo na vstopnih točkah po celi Sloveniji. Za odvzem brisa se odloči vaš osebni zdravnik, ki vam bo v primeru, da se za bris odloči, sporočil datum in uro, ko se zglasite na vaši stopni točki. Na internetu, po telefonu ali pri katerem od svojih bližnjih preverite, kje poteka jemanje brisov v vaši okolici. Zaradi velikega števila ljudi je pomembno, da ste točni. Kljub temu se lahko zgodi, da boste na bris čakali, tako da bodite v dobro vseh potrpežljivi. S seboj imejte zdravstveno kartico. Na nekaterih vstopnih točkah, vam bodo vzeli bris iz avtomobila, takšna je npr. vstopna točka za Ljubljano in okolico na Metelkovi. Na bris naj vas pelje nekdo, ki že tako živi z vami v istem gospodinjstvu, če zmorete, se lahko pripeljete tudi sami. Bris vam bodo odvzeli tudi, če pridete peš. Do rezultata brisa ostanite v samoizolaciji, prav tako naj bodo na svoje zdravje bolj pozorni člani vašega gospodinjstva (glej zgoraj).

Če ima kdo od ljudi s katerimi živite že potrjeno okužbo s covidom-19 in boste s podobnimi težavami zboleli tudi vi, se vaš osebni zdravnik mogoče ne bo odločil za odvzem brisa pri vas. Ker je verjetnost okužbe v takem primeru zelo velika, je namreč varno sklepati, da ste za covidom-19 zboleli tudi vi. Vseeno o tem obvestite svojega zdravnika ter se ravnajte skladno z navodili pod: kako naj ravnam, če zbolim za covidom-19.

Odvzem brisa je, če je nujno potrebno, izjemoma možen tudi na domu (predvsem za nepokretne starostnike in invalide), vendar se o tem individualno odloči osebni zdravnik glede na potrebe in zmožnosti, ki jih ima (nekateri zdravniki zaradi pomanjkanja osebja ali časovne stiske tega ne morejo omogočiti). V vsakem primeru je pomembno, da zdravniku že vnaprej poveste, če sami ne morete priti na odvzem brisa oziroma če svojca ne morete peljati in razlog za to, da bo lahko svojo odločitev ustrezno prilagodil.

Ana Ramovš, dr. med.

Navodila so bila posodobljena: 19.2.2021

Viri:

https://www.nijz.si/sl/navodila-za-bolnika-s-covid-19-ki-ne-potrebuje-bolnisnicne-obravnave

https://www.nijz.si/sl/strokovnjaki-s-podrocja-dusevnega-zdravja-v-casu-epidemije-koronavirusa-na-voljo-za-brezplacne

https://www.gov.si/teme/koronavirus-sars-cov-2/

https://www.who.int/publications/i/item/home-care-for-patients-with-suspected-novel-coronavirus-(ncov)-infection-presenting-with-mild-symptoms-and-management-of-contacts

https://www.helpage.org/what-we-do/covid19-guidance-and-advice-for-carers-of-older-people-at-home/

https://www.cdc.gov/coronavirus/2019-ncov/long-term-effects.html

Če potrebujete osebnega zdravnika (ker vam bodo kmalu pošla zdravila ali imate druge težave), se lahko nanj obrnete na več načinov. Pri vseh načinih imejte v mislih, da tako kot je situacija težka in drugačna za vse, ki ste te dni bolni ali kaj potrebujete, je tudi za vse tiste, ki z bolniki delajo in se morajo navajati na drugačen, prilagojen način dela – zato bodite potrpežljivi in prizanesljivi.

1. Pred klicem preverite njegovo telefonsko številko, delovni čas in če ima za klicanje posebej dodeljene ure. To praviloma vidite na spletni strani zdravnika ali zdravstvenega doma. Če ste starejši in tega ne znate pogledati sami, prosite za pomoč koga od mlajših, vprašajte koga, ki to ve ali pa pokličite informacije zdravstvenega doma.

2. Pri klicanju svojega zdravnika je dobro da veste, da so osebni zdravniki te dni zelo zasedeni, tako da boste morali verjetno klicati večkrat in biti pri tem potrpežljivi.

3. Ko uspete dobiti zvezo povejte kdo ste oz. za koga kličete (ime in priimek), naštejte težave zaradi katerih kličete (kličem zaradi…) ter kaj želite (npr. potreboval-a bi nasvet zdravnika, kaj naj storim oz. kaj naj storimo s svojcem).

4. Dobro je, da si pred klicem pripravite zdravstveno kartico in list na katerega ste napisali seznam vseh zdravil, ki jih boste v naslednjem mesecu potrebovali. Če kličete zaradi druge težave, si prav tako na kratko napišite, kaj želite povedati (pri tem se res osredotočite samo na glavni problem zaradi katerega kličete in ne na vse ostale težave: npr. kličem ker me od včeraj boli grlo, sem prehlajen in imam vročino do 39⁰C).

5. Pripravite tudi list ter pisalo, da si lahko napišete odgovor zdravnika.

S takšno pripravo vam bo zdravnik lažje svetoval in pogovor bo krajši – s čemer boste pomagali ljudem, ki kličejo za vami.

1. Če sami niste elektronsko pismeni, lahko prosite katerega izmed mlajših družinskih članov, sorodnikov ali prijateljev, če vam lahko pri tem pomaga.

2. V elektronskem sporočilu napišite kdo ste oz. za koga pišete (ime in priimek), kakšne težave imate (pišem zaradi…) ter kaj želite (npr. potreboval-a bi vaš nasvet, kaj naj storim oz. kaj nas storimo s svojcem). Za vsak slučaj dodajte še svojo telefonsko številko, da vas zdravnik po svoji presoji lahko pokliče nazaj.

3. Pri opisovanju težav na kratko napišete: koliko časa težave trajajo, kakšne so, kaj ste že naredili doma in ali je to pomagalo ter kakšen je bil človek preden je dodatno zbolel; slednje je pomembno predvsem, če pišete za svoje starejše svojce, saj pomaga zdravniku pri odločitvi koliko, kako hitro in kakšno pomoč potrebujete. Pri pisanju bodite čimbolj jedrnati, osredotočite se na glavni problem. Primer: Pišem za 82-letno mamo Marijo Novak, ki jo od včeraj boli grlo, je prehlajena in bolj oslabela. Proti bolečini in prehladu smo ji dali Lekadol 500 mg, vendar ni bilo bolje, poskusili smo s pastilami za grlo. Od kapi lani je mama slabo pokretna, večino časa je na postelji, pomagamo ji do stranišča, vendar je od včeraj tako oslabela, da ne zmore niti tega. Kaj svetujete?

4. Če pišete, ker potrebujete zdravila, razmislite katerih zdravil vam bo zmanjkalo v naslednjem mesecu in napišite vse kar boste potrebovali v enem elektronskem sporočilu. Tako boste olajšali delo zdravniku ter prihranili čas za druge, ki ga tudi potrebujejo.

Če odgovora na elektronsko sporočilo niste dobili dalj časa (več kot tri delovne dni), imejte v mislih, da dobijo osebni zdravniki te dni veliko sporočil, včasih pa se kakšno sporočilo tudi izgubi. V tem primeru vam svetujemo, da sporočilo pošljite še enkrat ali pa se na osebnega zdravnika obrnite na kak drug način. Prav tako poiščite drug način, če se vam stanje slabša.

1. Pri tem na vrh lista napišite ime za koga sporočilo je: priimek vašega osebnega zdravnika, spodaj pa vaše ime in priimek, datum rojstva in številko zdravstvene izkaznice.

2. V srednji del napišite imena vseh zdravil, ki jih potrebujete in jih boste potrebovali v naslednjem mesecu IN/ALI kratek opis težave (pišem zaradi… ) ter kaj želite (npr. potreboval-a bi nasvet zdravnika, kaj naj storim ali potreboval-a bi napotnico za ali…).

3. Če želite, da vas zdravnik pokliče nazaj, napišite zraven svojo telefonsko številko.

1. Pišite in govorite jedrnato. Da boste povedali in vprašali vse, kar potrebujete se na pogovor pripravite. Pri pisanju pa upoštevajte zgoraj napisana navodila.

2. Zalogo zdravil preverite dovolj pogosto, da jih boste pravočasno naročili. Najbolje, da si nekam označite, do kdaj imate katera zdravila in nato osebnega zdravnika kontaktirate vsaj teden ali dva preden vam jih bo zmanjkalo. Če boste v naslednjih dveh tednih potrebovali več zdravil, opozorite na vse naenkrat.

3. Napotnico za kontrolni pregled vam sedaj lahko da tudi zdravnik specialist, če meni, da kontrolni pregled potrebujete. Še vedno pa jo lahko na enega od zgoraj navedenih načinov, dobite tudi pri osebnem zdravniku. Zanjo poskrbite pravočasno, vsaj teden ali dva pred pregledom, da lahko nanjo v miru počakate.

4. Če ste osebnega zdravnika kontaktirali, ker sumite, da imate covid-19, dokler ne dobite navodil, ostanite v samoizolaciji. To pomeni, da ne odhajate iz hiše ali stanovanja, za vas naj skrbijo tako, kot da bi bili okuženi (glej temo Kaj naj storim, če sumim, da imam covid-19). Prav tako naj bodo na svoje zdravje bolj pozorni člani vašega gospodinjstva. Če tudi oni pri sebi opazijo podobne težave, naj se prav tako izolirajo od okolice.

Če se vam stanje hitro slabša (se pravi, če je vsak dan opazno slabše) zdravnika na to posebej opozorite. V primeru nujnega stanja pa se obrnite na 112.

Ana Ramovš, dr. med. 

Okužba z novim koronavirusom se lahko kaže na dva načina: 1. lahko jo imate in sploh ne zbolite (vendar v tem času okužbo vseeno prenašate naprej) ali 2. pa jo imate in zbolite za COVID-19, ki lahko poteka v blažji (pozdravite se doma), zmerni (pozdravite se doma, zdravnik pa se lahko odloči za spremljanje vašega zdravja na daljavo), hujši (potrebujete zdravljenje v bolnišnici) ali zelo hudi obliki (potrebujete intenzivno zdravljenje).

To pomeni, da iz nobenega razloga (niti za nakup živil, zdravil, nujne opravke ali sprehod) ne hodite iz hiše, stanovanja oz. izven področja vaše posesti in ne sprejemajte nobenih obiskov. Namen samoizolacije je preprečiti, da bi se okužili drugi, saj je vsak stik z okuženim človekom za zdravega človeka tvegan; s strogim upoštevanjem samoizolacije omogočate tudi da službe in naša skupnost kot celota lahko delujejo dalje. Izjema samoizolacije je le nujen obisk pri zdravniku, v primeru katerega že po telefonu, na vhodu v urgenco ali pri klicu na 112 povejte, da imate covid-19; takšno obvestilo vas nikakor ne bo prikrajšalo za dobro oskrbo, bo pa zavarovalo ostale bolnike in zdravstvene delavce.

1. Če je mogoče, bodite v svoji sobi – tam glede na svoje počutje počivajte, gibajte, pojejte obroke, ki naj vam jim bližnji prinesejo do sobe.

2. Če takšna ločitev ni mogoča, se jih čimbolj izogibajte: ne zadržujte se v istih prostorih kot ostali, v skupnih prostorih nosite obrazne maske (tako zboleli kot ostali člani istega gospodinjstva), vaši domači naj čim večkrat na dan prezračijo hišo (za 5-10 min), jejte posebej (npr. po tem, ko so vaši bližnji že pojedli) in če je možno pri tem uporabljajte svoj stol ter svoj jedilni pribor. Obroke naj pripravljajo in za njimi pospravljajo zdravi člani družine.

3. Uporabljajte ločeno kopalnico kot ostali. Če to ni možno, kopalnico uporabljajte takrat ko ostalih ni notri. Imejte svojo brisačo, ki naj se je ostali ne dotikajo. Prav tako si z drugimi ne delite drugih higienskih pripomočkov (ščetke, zobne paste, glavnika itd.). Za tuširanje / kopanje kopalnico uporabite zadnji v dnevu.

4. Predstavljajte si, da je okužen človek polit z rdečo barvo. Česarkoli se dotakne, se bo na tistem mestu obarvalo rdeče in je možen vir okužbe. Zato je toliko bolj pomembno, da se v skupnih prostorih dotikate čim manj stvari (da imate npr. svoj stol), da imate v kopalnici ločene predmete, da tisti, ki pospravi za vami (npr. vaš okužen pribor, okuženo obleko) na to misli in si po tem z milom temeljito umije roke in da za čim več stvari poskrbijo zdravi svojci.

Kako do nujnih živil, zdravil in drugih potrebščin v času samoizolacije? Če nujno potrebujete živila, zdravila ali kaj drugega, za opravek prosite sorodnike, prijatelje, znance, ki ne živijo skupaj z vami (za vas in vaše družinske člane namreč vse velja samoizolacija). Hrano, zdravila ali kaj drugega nujnega, naj vam prinesejo do vrat in vam tam pustijo, vi pa jih nato prevzemite ne da bi se srečali z njimi po tem, ko odidejo; to je namreč zanje najbolj varno. Podobno se po potrebi zmenite za odnos smeti oz. predajo česa nujnega: v tem primeru ste vi tisti, ki jim pred vrati nekaj pustite in oni po tem, ne da bi vas srečali, to prevzamejo. Pri tem naj pazijo, da si po vsakem rokovanju z vašimi predmeti ali kljuko z milom umijejo roke. Za tiste, ki imate s tem že izkušnje, je možen tudi nakup živil preko spleta. Če nimate nikogar, ki bi ga lahko prosili za pomoč, se obrnite na lokalni štab civilne zaščite ali občino, ki vam bo dala kontakt nevladnih organizacij, ki v vašem kraju pomagajo pri razdeljevanju hrane.

1. V času ko ste bolni, prisluhnite svojemu telesu in vsaj dokler imate vročino počivajte.

2. Vročino in bolečino lajšate s paracetamolom (npr. Lekadol®, Daleron®) 500 mg 2 tableti do 3x dnevno, če vam zadostuje že 1 tableta, pa lahko vzamete 1 tableto do 6x dnevno. Če imate na paracetamol alergijo, se posvetujte z izbranim zdravnikom za alternativno zdravilo.

3. Uživajte dovolj tekočin: vsaj 1,5 – 2 litra vode ali čaja dnevno (če nimate predhodno kakšne druge omejitve). Če se potite, potrebujete več tekočin.

4. Jejte lahko hrano, večkrat po malo oziroma ko se počutite bolje, tisto, kar vam paše.

5. Ne pozabite na vitamine (vitamin C, vitamin D): lahko v obliki dodatka, sicer pa agrume (limone, pomaranče), jabolka in drugo sadje ter zelenjavo.

6. Pri COVID-19 lahko pride do nevarnega padca vsebnosti kisika v krvi. Pri spremljanju vrednosti kisika v krvi si lahko pomagate s pulznim oksimetrom. O vrednostih in načinu spremljanja se dogovorite z osebnim zdravnikom. Če se odločite za nakup oksimetra, to storite pri pooblaščenem prodajalcu (npr. v lekarni).

7. Ko se počutite bolje in nimate več vročine, začnite postopno s telesno aktivnostjo, da se ponovno okrepite: dnevno hodite po sobi, stanovanju ali vrtu, če ga imate in začnite z enostavnimi telovadnimi vajami (nepokretni in zelo oslabeli lahko začnete z izvajanjem vaj kar v postelji). Pri tem pazite, da do konca samoizolacije z gibanjem ne boste ogrožali drugih.

Pozor: Ves čas spremljajte potek bolezni! Če se bolezen poslabša – če vročina kljub paracetamolu po dveh urah ne pade pod 38⁰C oziroma če vztraja že več kot 5-7 dni, če se poslabša kašelj in pojavi gnojen ali krvavkast izpljunek, če vse težje dihate ali če ste na splošno vse slabše – kontaktirajte svojega osebnega zdravnika. Če ta ni dosegljiv IN če se težave hitro slabšajo OZIROMA če je glavna težava težko dihanje / občutek pomankanja zraka / bolečina v prsih / zmedenost / če opazite pomodrele ustnice ali obraz, se nemudoma obrnite na najbližjo dežurno ambulanto ali pokličite 112. Pri tem nujno povejte, da imate COVID-19, kaj je slabše in v koliko časa se je poslabšalo.

1. V preteklih mesecih epidemije se nam je potrdilo, da sta osamljenost in izoliranost lahko zdravju skoraj tako nevarna kot bolezen covid-19 sama. Ljudje potrebujemo družbo ter topel stik s soljudmi. Tudi če ste v samoizolaciji, lahko vzdržujete stik z bližnjimi. Z ljudmi, ki živijo skupaj z vami, se lahko varno pogovarjate preko priprtih vrat, ostale lahko pokličete preko telefona. Če ste člani že obstoječe skupine in potrebujete pomoč ali pogovor, o svoji bolezni obvestite voditelja skupine, ki bo organiziral člane skupine, da vam lahko pomagajo. V primeru, da ste starejši in sami ter nimate nikogar s komer bi se pogovarjali, pa se lahko obrnete tudi na naš Inštitut na telefon 01 43 39 301 in vam bomo z veseljem prisluhnili ter vas usmerili naprej. Vsakodneven lep stik z nekom (pa najsi bo to krajši ali daljši telefonski pogovor ali pomoč enega izmed vaših bližnjih), bo naredilo prebolevanje vaše bolezni znosnejše, bolj varno in vam bo pomagalo pri okrevanju.

2. Ko toliko okrevate, da lahko vstanete iz postelje, si čimprej ponovno strukturirajte dan. Ko je človek sam, še toliko bolj potrebuje ritem in red. Zjutraj si naredite načrt, kaj boste naredili danes. Pri tem bodite predvsem takoj po okrevanju prizanesljivi do svojega telesa in ne načrtujte preveč. V dnevu si vzemite čas za stvari, ki jih radi počnete: berite knjige, poglejte kak lep film, poslušajte glasbo, ustvarjajte, napišite kak spomin, lotite se ročnega dela, rešujte križanke ali kaj drugega. Pri tem ne pozabite na postopno gibanje (glej zgoraj).

3. V času samoizolacije ne pijte alkoholnih pijač. Alkohol poslabša samo bolezen, saj zmanjšuje odpornost in povečuje stiske.

4. Če pri sebi opazite, da vas je vse bolj strah, da ste vse bolj nemirni, tesnobni, ne morete spati ali se vam je poslabšala že znana duševna bolezen, poiščite strokovno pomoč. Za psihološko podporo je v tem času 24h na dan, vse dni v tednu odprt brezplačen telefon 080 51 00. 

Samoizolacija zbolelega za COVID-19 traja najmanj 10 dni OZIROMA (če težave trajajo dlje kot 10 dni) še dodatnih 48 ur po koncu vročine in začetku umirjanja simptomov in znakov okužbe OZIROMA toliko časa, kolikor je v pogovoru z vami odredil osebni zdravnik. Ljudje, ki so bili v stiku s pozitivno osebo, morajo biti v karanteni 10 dni od zadnjega stika, okužba se namreč praviloma razvije v 4 do 5 dni od stika z okuženo osebo, lahko pa vse do 14 dni po stiku.

Večina ljudi po prebolelem COVID-19 nima težav, vendar se lahko pri nekaterih pojavijo zapleti kot so: utrujenost, bolečina v mišicah, občasna vročina, težave s spanjem, koncentracijo, glavobol, kašelj, bolečina v prsih, vnetje srčne mišice in drugi. Če pri sebi sumite na s COVID-19 povezane zaplete, se posvetujte z zdravnikom.

Tudi če ste COVID-19 preboleli, vaša odpornost na virus ne bo trajna. Zato je priporočeno, da se v obdobju okoli 6 mesecev po okužbi cepite in tako trajnejše zaščitite pred možnostjo ponovne okužbe. Za primeren čas cepljenja se dogovorite z osebnim zdravnikom.

Če imate še kakšna dodatna vprašanja, se lahko obrnete tudi na Klicni center za informacije o novem koronavirusu na telefonski številki 080 14 04 ali obiščete spletno stran Nacionalnega inštituta za javno zdravje (www.nijz.si) ali vladno spletno stran (https://www.gov.si/teme/koronavirus-sars-cov-2/).

Pripravila: Ana Ramovš, dr. med.

Navodila so bila posodobljena: 19.2.2021

Viri:

https://www.nijz.si/sl/navodila-za-bolnika-s-covid-19-ki-ne-potrebuje-bolnisnicne-obravnave

https://www.nijz.si/sl/strokovnjaki-s-podrocja-dusevnega-zdravja-v-casu-epidemije-koronavirusa-na-voljo-za-brezplacne

https://www.gov.si/teme/koronavirus-sars-cov-2/

https://www.who.int/publications/i/item/home-care-for-patients-with-suspected-novel-coronavirus-(ncov)-infection-presenting-with-mild-symptoms-and-management-of-contacts

https://www.helpage.org/what-we-do/covid19-guidance-and-advice-for-carers-of-older-people-at-home/

Če je pri vašem bližnjem z brisom potrjeno, da ima bolezen covid-19 ALI ko ima znake okužbe in je pozitiven nekdo drug v njegovi bližini IN je na novo ali že od prej oslabel, krhek ali invaliden, bo potreboval vašo pomoč.

Oskrbovanje je zahtevna in pomembna življenjska naloga, ki lahko doleti vsakega izmed nas. Dobra oskrba vključuje osnovno poznavanje bolezni človeka za katerega skrbite, velikokrat priučene negovalne spretnosti in veliko mero skrbi za dober odnos med oskrovalcem ter tistim, ki pomoč potrebuje. Vsako oskrbovanje je z znanjem in podporo lažje, zato smo na Inštitutu Antona Trstenjaka razvili tečaj za Družinske in druge neformalne oskrbovalce, pripravili seznam pogostih vprašanj in odgovorov za oskrbovalce, ustvarili FB skupino z naslovom Družinski oskrbovalci ter odprli telefonsko linijo 064 299 599, kjer smo oskrbovalcem za vprašanja in stiske na voljo vsak delovni dan med 9-15h.

Če posumite, da je vaš starejši, onemogel bližnji zbolel za covidom-19 o tem najprej obvestite njegovega osebnega zdravnika ter po presoji zdravnika opravite bris. Odvzem brisa je izjemoma možen tudi na domu (predvsem za nepokretne starostnike in invalide), vendar se o tem individualno odloči osebni zdravnik glede na potrebe in zmožnosti, ki jih ima (nekateri zdravniki zaradi pomanjkanja osebja ali časovne stiske tega ne morejo omogočiti). V vsakem primeru je pomembno, da zdravniku že vnaprej poveste, če človeka za katerega skrbite ne morete pripeljati in razlog za to (npr. po kapi ne hodi več in ga ne moremo dati v avto).

Če je potek bolezni pri človeku hujši (če človek povsem obleži), če je že od prej oslabel, zaradi starosti zelo krhek ali ima več kroničnih bolezni, je najbolje, da se za čas trajanja bolezni preselite k njemu. Če je možno, v družini ali med prijatelji izberite za to nalogo nekoga, ki je mlajši in nima kroničnih bolezni. Ko neposredno skrbite za nekoga, ki je zbolel za covidom-19, morate biti tudi sami v samoizolaciji (kar pomeni, da iz nobenega razloga ne smete iz stanovanja ali hiše ter ne smete sprejemati obiskov); če se tega ne držite oziroma že s tem ko se selite med dvema bivališčema, namreč povečate verjetnost prenosa bolezni na svoje zdrave družinske člane in druge.

Če skupaj živite že od prej, naj za zbolelega starejšega, onemoglega ali invalidnega svojca, ki potrebuje pomoč, skrbi le 1 družinski član, in sicer tisti ki ima tudi sam covid-19, pa je njegov potek bolezni blag, ali pa mlajši, zdrav družinski član, ki naj pri tem upošteva spodaj navedene zaščitne ukrepe. Če ste kot edini možni pomočnik tudi sami starejši in imate kronične bolezni, pri nudenju pomoči še toliko bolj pazite nase in na svoje zdravje.

Če starejši ali oslabel človek živi sam, nima nikogar, ki bi se lahko preselil k njemu in ne more skrbeti zase, ker je povsem obležal (način pomoči ljudem, ki lahko še skrbijo zase je opisan v Kako naj ravnam, če zbolim za covid-19), o tem obvestite socialno službo ALI štab civilne zaščite ALI Slovensko Karitas v svojem kraju, da se zanj organizira ustrezna pomoč. Če mislite, da je človek hudo bolan ali celo življenjsko ogrožen, pokličite 112. Ker je v Sloveniji vse več starejših ljudi samih, je pomembno, da sosedje, prijatelji ter prostovoljci v teh dneh ne pozabite nanje in jih redno, vsaj tedensko pokličete po telefonu. S tem, da jim do vrat prinesete živila in druge potrebščine boste zmanjšali verjetnost, da se okužijo. Z rednim klicem pa jim boste tudi v oporo in varnost, ki jim lahko, če so zboleli in obležali, celo reši življenje. Sedaj je čas, da v kraju ali bloku aktivno poiščemo take ljudi!

1. Če je možno, naj pomoč nudi le en človek. Z ostalimi člani gospodinjstva naj se bolan človek ne druži. Z omejitvijo stikov namreč zmanjšate možnost prenosa na zdrave družinske člane.

2. Bolan človek naj bo čim bolj ločen od ostalih, če je mogoče v svoji sobi – tam naj spi, tja mu prinesite obroke in tam naj, ko se mu stanje začne izboljševati začne s postopnim razgibavanjem ter aktivnostmi, ki ga veselijo (reševanje križank, branje, ročna dela…). Če takšna ločitev ni mogoča, med bolnikom in seboj držite varnostno razdaljo. Večino časa se ne zadržujte v istem prostoru, kot tisti, ki je bolan.

3. Jejte posebej (najbolje, da preden postrežete hrano svojemu bolnemu oskrbovancu, saj boste morali po obroku očistiti vse stvari, ki so prišle v stik z njim). Bolan človek naj ima svoj jedilni pribor in če je pri mizi, svoj stol. Za njim vedno pospravite vi, tako da se bo dotikal čim manj površin. Hišo in bolnikovo sobo večkrat dnevno prezračite za 5-10 min.

4. Če sicer spite skupaj, se za čas bolezni, če je možno preselite drugam (npr. na pomožno ležišče v drugem prostoru ali na kavč v dnevnem prostoru).

5. Če je mogoče, naj bolnik uporablja ločeno kopalnico kot ostali. Če potrebuje spremljanje na stranišče, pri tem (če je možno) obema nadenite obrazne maske in si oblecite posebej za to namenjen predpasnik. Po tem, ko ga spremite nazaj v sobo, si roke temeljito umijte z milom, odstranite obrazno masko ter predpasnik in obrazno masko obesite na za to posebej določeno mesto ter si ponovno umijte roke. Če uporabljate isto kopalnico, po uporabi razkužite površine, ki se jih je dotikal bolnik. Bolan človek naj ima svojo brisačo, ki naj se je ostali ne dotikajo. Prav tako naj si z drugimi ne deli ostalih higienskih pripomočkov (ščetke, zobne paste, glavnika itd.).

6. Kadar morate stopiti v bolnikovo sobo, da kaj prinesete, odnesete oziroma ste z bolnikom blizu skupaj, da mu pomagate (pri higieni, oblačenju, zniževanju vročine, jemanju zdravil, obračanju) ali pa le zato, da ga malo pomirite in ste mu bližje, nosite zaščitno opremo. To pomeni, da si nadenite obrazno masko in posebej za to namenjen predpasnik (to je lahko eden izmed kuhinjskih predpasnikov, vendar ga po tem ne uporabljajte za nič drugega). Dobro je, da obrazno masko za ta čas namestite tudi bolniku. Če ima bolnik svojo sobo, imejte pred vhodom vanjo posebne copate, ki jih uporabljate le v njegovi sobi. Uporabljate lahko tudi zaščitna očala (ki so lahko vaša navadna očala ali smučarska očala) in rokavice, vendar samo če vas pri stiku z bližnjim ne motijo in rokavice po vsaki uporabi takoj vržete v smeti. Ko ste v stiku z bolnikom, pazite, da se ne dotikate svojega obraza! Po tem, ko odidete iz bolnikove sobe ali se od bolnega svojca oddaljite, si razkužite roke. Najbolje, da imate razkužilo kar pred sobo, v kateri je bolnik. Nato snemite predpasnik in obrazno masko ter ju obesite na za to namenjen obešalnik ali čez držalo stola – ker sta bila v stiku z bolnikom, naj se jih v vmesnem času nihče ne dotika. Če ste uporabljali očala (svoja ali smučarska), jih prav tako razkužite. Ko vse to opravite, si še enkrat razkužite ali z milom umijte roke.

7. Najbolje je, da pri tem uporabljate troslojno kirurško obrazno masko. Če imate obrazno masko iz blaga in predpasnik vsaj na 2-3 dni operite na 70⁰C in zlikajte z vročim likalnikom. Tudi bolnikovo posteljnino, brisačo, pižamo ali drugo obleko in perilo perite na 70⁰C.

8. Smeti, ki so bile v stiku z bolnikom mečite v posebej za to namenjeno vrečo za smeti, ki jo lahko postavite kar pred vrata njegove sobe ali na drugo primerno mesto. Preden te smeti zavržete, jih zavežite in dajte v še eno, čisto vrečo za smeti.

9. Predstavljajte si, da je okužen človek polit z rdečo barvo. Česarkoli se dotakne, se bo na tistem mestu obarvalo rdeče in je možen vir okužbe. Zato je toliko bolj pomembno, da skupne površine po uporabi razkužite in da si po vsakem stiku z bolnikom, njegovimi stvarmi ali površinami, ki se jih je dotaknil, z milom temeljito operete roke.

Covid-19 lahko poteka kot navadna viroza, lahko pa ima hujši potek. Za bolnika in njegove bližnje je bolezen naporna tudi zaradi ukrepov izolacije, ki po eni strani pomagajo, da se bolezen ne razširi na zdrave, po drugi strani pa lahko večajo strah in osamljenost. Pri skrbi za bolnika s covidom-19 vam lahko pomagajo sledeči napotki:

1. Če je človek za katerega skrbite oslabel, naj predvsem v prvem obdobju bolezni oziroma vsaj toliko časa, ko ima vročino, počiva. Če je ves čas na postelji in se ne more obrniti sam, mu večkrat dnevno pomagajte pri obračanju; pri tem ga podprite z blazinami. S tem zmanjšate verjetnost nastanka preležanin. Pri obračanju nosite zaščitno opremo.

2. Vročino in bolečino lahko lajšate s paracetamolom (npr. z Lekadolom® ali Daleronom®) 500 mg 2 tableti do 3x dnevno ALI če vidite, da je dovolj le 1 tableta, pa 1 tableto do 6x dnevno. Če ima bolnik alergijo na paracetamol, se je potrebno posvetovati z izbranim zdravnikom za alternativno zdravilo.

3. Pazite, da bo zaužil dovolj tekočin, to je vsaj 1,5 – 2 litra vode ali čaja dnevno (razen, če ima od prej od zdravnika drugačna navodila). Če se poti, rabi več tekočine.

4. Je naj večkrat dnevno, lahko, polno hrano (npr. juhe). Ko se počuti bolje, mu dajte, kar mu paše. Ne pozabite na vitamine (vitamin C, vitamin D): lahko v obliki dodatka, sicer pa agrume (limone, pomaranče), jabolka in drugo sadje ter zelenjavo.

5. Pri COVID-19 lahko pride do nevarnega padca vsebnosti kisika v krvi. Pri spremljanju vrednosti kisika v krvi si lahko pomagate s pulznim oksimetrom. O vrednostih in načinu spremljanja se dogovorite z osebnim zdravnikom. Če se odločite za nakup oksimetra, to storite pri pooblaščenem prodajalcu (npr. v lekarni).

6. Kadar smo bolni in se slabo počutimo ter nas je mogoče strah, ljudje potrebujemo družbo in topel stik s soljudmi. Čeprav smo rekli, naj pomoč nudi le en družinski član, lahko družbo nudijo tudi drugi družinski člani. Če je možno, se pogovarjajte s svojim bolnim svojcem preko priprtih vrat. Usedite se na zunanjo stran sobe, v kateri je in mu povejte, kaj lepega ste doživeli tisti dan, kaj delajo domači, govorite o kakšni temi, ki ga veseli. Če bolnik govori, ga poslušajte. S takšnim druženjem zaščitite sebe pred okužbo, vaš bližnji pa ima vsaj del vaše bližine in varnosti. Če je bolnik dovolj pri močeh in si to želi, lahko poleg tega spodbudite prijatelje in sorodnike, da ga pokličejo po telefonu. Če je ima vaš oskrbovanec napredovano demenco ali slabo sliši, pogovor na daljavo seveda ne bo mogoč. V tem primeru je še toliko bolj pomembno, da si v času, ko ste pri njem, vzamete tudi čas za pogovor ali pa le za to, da ga držite za roko – glede na to, da svoje bližnje poznate, sami najbolj veste, kaj potrebujejo. Vseeno pa pri tem ne pozabite na zaščitno opremo in skrbno umivanje rok.

7. Ko začne vaš bližnji okrevati – se počuti bolje in nima več vročine – naj začne postopno s telesno aktivnostjo, da se ponovno okrepi. Pomagajte mu z razmigavanjem in telovadnimi vajami na postelji. Če je možno, ga postopno spodbudite k hoji po sobi, po stanovanju ali hiši in vrtu, če ga imate. Pomagajte mu, da bo ponovno začel delati stvari, ki ga veselijo. Prinesite mu križanke, ročno delo, posnetek glasbe ali knjige, mogoče v njegov prostor premaknite televizijo.

Pozor: Ves čas spremljajte potek bolezni! Če se bolezen poslabša – če vročina kljub paracetamolu po 2 urah ne pade pod 38⁰C oziroma če vztraja že več kot 5-7 dni, če se poslabša kašelj in pojavi gnojen ali krvavkast izpljunek, če vaš svojec vse težje diha ali če je na splošno vse slabše – kontaktirajte osebnega zdravnika. Če ta ni dosegljiv IN če se težave hitro slabšajo OZIROMA če je glavna težava težko dihanje / občutek pomankanja zraka / bolečina v prsih / če je vaš svojec nenadoma postal zmeden ali ga ne morete zbuditi / če opazite, da ima pomodrele ustnice ali obraz, se nemudoma obrnite na najbližjo dežurno ambulanto ali pokličite 112. Pri tem nujno povejte, da ima COVID-19, kaj je slabše in v koliko časa se je poslabšalo. Za primer poslabšanja si v stanovanju že vnaprej pripravite njegovo zdravstveno kartico, seznam zdravil, ki jih jemlje ter pomembne izvide zadnjega obdobja.

Samoizolacija zbolelega za COVID-19 traja najmanj 10 dni OZIROMA (če težave trajajo dlje kot 10 dni) še dodatnih 48 ur po koncu vročine in začetku umirjanja simptomov in znakov okužbe  OZIROMA toliko časa, kolikor je v pogovoru z vami odredil osebni zdravnik. Ljudje, ki so bili v stiku s pozitivno osebo, morajo biti v karanteni 10 dni od zadnjega stika (če ste skrbeli za nekoga, ki je okužen, to pomeni 10 dni po prenehanju oskrbe), okužba se namreč praviloma razvije v 4 do 5 dni od stika z okuženo osebo, lahko pa vse do 14 dni po stiku.

Večina ljudi po prebolelem COVID-19 nima težav, vendar se lahko pri nekaterih pojavijo zapleti kot so: utrujenost, bolečina v mišicah, občasna vročina, težave s spanjem, koncentracijo, glavobol, kašelj, bolečina v prsih, vnetje srčne mišice in drugi. Če pri svojcu sumite na s COVID-19 povezane zaplete, se posvetujte z zdravnikom.

Tudi če COVID-19 prebolimo, naša odpornost na virus ne bo trajna. Zato je priporočeno, da se v obdobju okoli 6 mesecev po okužbi človeka cepi in tako trajnejše zaščitit pred možnostjo ponovne okužbe. Za primeren čas cepljenja se dogovorite z osebnim zdravnikom.

Če imate še kakšna dodatna vprašanja, se lahko obrnete tudi na Klicni center za informacije o novem koronavirusu na telefonski številki 080 14 04 ali obiščete spletno stran Nacionalnega inštituta za javno zdravje (www.nijz.si) ali vladno spletno stran (https://www.gov.si/teme/koronavirus-sars-cov-2/) ali pa se za več informacij o skrbi starejšega obrnete na http://www.inst-antonatrstenjaka.si/sozitje/vprasanja/, za psihološko podporo pa na brezplačen telefon 080 51 00 (24h na dan, vse dni v tednu).

Pripravila: Ana Ramovš, dr. med.

Navodila so bila posodobljena: 19.2.2021

Viri:

https://www.nijz.si/sl/navodila-za-bolnika-s-covid-19-ki-ne-potrebuje-bolnisnicne-obravnave

https://www.nijz.si/sl/strokovnjaki-s-podrocja-dusevnega-zdravja-v-casu-epidemije-koronavirusa-na-voljo-za-brezplacne

https://www.gov.si/teme/koronavirus-sars-cov-2/

https://www.who.int/publications/i/item/home-care-for-patients-with-suspected-novel-coronavirus-(ncov)-infection-presenting-with-mild-symptoms-and-management-of-contacts

https://www.helpage.org/what-we-do/covid19-guidance-and-advice-for-carers-of-older-people-at-home/

https://www.cdc.gov/coronavirus/2019-ncov/long-term-effects.html

Po smrti ljubljenega bližnjega zazija v človekovem srcu velika praznina. Čim globlji je bil odnos do pokojnega, tem večja praznina ostane za njim. Žalovanju pustite čas. Ne da se ga pospešiti. Vsakdo ima ob izgubi svoj način in trajanje žalovanja. Pomembno je iskanje in sprejemanje pomoči. Ta je lahko tako čustvena kot praktična. Pogovorite se z nekom, ki mu lahko zaupate svoja čustva, kar je pomembno za občutek sprejetosti in varnosti. Če te pomoči ne najdete doma, lahko vstopite v stik z ostalimi žalujočimi osebami preko prostovoljskih žalovalnih podpornih skupin ali preko spleta.

Veliko nekdanjih oskrbovalcev čuti potrebo, da se vrne na delo in pridobi finančno neodvisnost ter hkrati ohranja občutek smisla in strukture v življenju. Priporočljivo je tudi razvijanje novih interesov. Ti so pomembni, ker ustvarjate nove izkušnje, ki jih ne delite s svojimi nekdanjimi oskrbovanci; pridobivanje novih spretnosti pa gradi tudi samozavest. 

Prostovoljstvo je prav tako lahko zelo nagrajujoče in lahko pomaga nekdanjim  družinskim oskrbovalcem pri soočanju z izgubo. Oskrbovalci, ki so med oskrbovanjem imeli podporo dobrodelne ali nevladne organizacije, velikokrat prav njim ponudijo svoje usluge. Pogoste oblike pomoči so na primer pri administraciji, informacijski podpori, zbiranju sredstev in donacij ali pri praktični pomoči, odvisno od izkušenj in znanja.

Informacije o patronažni službi dobite pri osebnem zdravniku ali na spletni strani zdravstvenega doma. Kadar so potrebe po negovanju zahtevnejše in potrebujemo zdravstveno nego na domu, osebni zdravnik izda delovni nalog patronažni službi. Patronažna medicinska sestra nas ob obisku na domu usmerja z navodili in pouči o pravilnem negovanju starostnika. Starostniku, negovalcu in družinskim članom nudi podporo, svetovanje in spremljanje v najtežjih trenutkih.

Razmisliti moramo, kdo vse mu lahko pomaga in si razdeliti oskrbo. Oskrbovanje je zahtevna naloga in če je le možno, naj ne bo le na enem človeku. Vključimo torej čim več ljudi – svojce, sosede, prijatelje … Pogosto se zgodi, da hčerka, snaha ali žena, prevzamejo celotno oskrbo nase in težko prosijo za pomoč, saj nočejo obremenjevati drugih, hkrati pa jo skrbi, da drugi česa ne bi storili prav. A tako na dolgi rok ne gre, saj oskrbovalec brez počitka in časa zase slej ko prej izgori. Zato je zelo pomembno, da že pred operacijo načrtujemo, koga vse bomo vključili v oskrbovanje svojca, se skupaj dogovorimo o načinu oskrbe ter se pripravimo na to, da bodo oskrbe sicer nekoliko drugačne od naše, a to ne pomeni nujno manj dobre.

V veliko pomoč je lahko pravočasna prilagoditev stanovanja. Včasih so dovolj že manjši posegi v stanovanje: dobra osvetlitev, držala v kopalnici, odmik drsečih preprog, ureditev predmetov, ki jih starostnik pogosto potrebuje, da so dosegljivi ter vedno na istem mestu.  Nekaj o tem lahko najdete tudi na našem Youtube kanalu: https://www.youtube.com/watch?v=Db82xcnYTNk Poleg tega je posteljo dobro postaviti tako, da bomo lahko do nje dostopali iz vseh strani, saj nam bo to olajšalo nego.

-> invalidski voziček,
-> bergle,
-> bolniško posteljo (je priročna za negovanje bolnika, ker ima višje ležišče kot običajne postelje in nastavljiv vzglavni - del, kar prihrani napore bolniku in oskrbovalcu),
-> varovalno ograjo (ki jo postavimo ob postelji, da oskrbovanec ne bi padel z nje),
-> trapez – posteljni ali samostoječi (nudi pomoč pri vstajanju in obračanju v postelji, njegovo uporabo priporočamo po poškodbi nog ali operaciji kolka, ne pa po kapi),
-> posteljno mizico (da lahko bolnik je kar v postelji),
-> pripomočke za premeščanje (Ena od najbolj vsakdanjih težav pri oskrbi starostnika je premeščanje. Najsi gre za dvig iz postelje na stol ali iz invalidskega vozička v avto,  je zelo pomembno, da ima oskrbovalec pri roki pravi pripomoček za premeščanje, kot sta npr. deska za presedanje ali vrtljiva plošča. Ti pripomočki bistveno pripomorejo k razbremenitvi oskrbovalčeve hrbtenice.),
-> blazine za podlaganje (Stalnica v primeru, ko starostnik zboli, je, da se težko prestavlja v postelji. Vseskozi enak položaj in ležanje na istem delu telesa pa seveda ni nič kaj prijetno, niti priporočljivo, saj lahko pride do preležanin zaradi konstantnega pritiska. Blazine za podlaganje so oblikovane tako, da se jih enostavno podloži in zamenja položaj, ter da so udobne za bolnika. Ker je higiena še kako pomembna, so najboljše blazine z odstranljivimi in pralnimi prevlekami.),
-> toaletni stol (Pri starostnikih z omejenim gibanjem, toaletni stol omogoča opravljanje osnovnih potreb na dostojanstven način. Toaletni stol je zasnovan kot običajen, oblazinjen stol, ki pa ima na sedišču odprtino za toaletno posodo.) ali nastavek za toaletno školjko,
-> sedež za kopalno kad ali sedež za tuš kabino
-> in ostale pripomočke glede na stanje našega oskrbovanca.

Naštete medicinske pripomočke na naročilnico predpiše zdravnik, za uporabnika pa so brezplačni, saj mu pripadajo po zakonu v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja. V prodajalnah z medicinskimi pripomočki pa si za doplačilo lahko izberete tudi drug, enakovreden pripomoček, ki morda stane več, a vam bolj ustreza. Specializirane prodajalne medicinskih pripomočkov ponujajo tudi možnost njihove izposoje.

Patronažna služba: Informacije o patronažni službi dobite pri osebnem zdravniku ali na spletni strani zdravstvenega doma. Kadar so potrebe po negovanju zahtevnejše in potrebujemo zdravstveno nego na domu, osebni zdravnik izda delovni nalog patronažni službi. Patronažna medicinska sestra nas ob obisku na domu usmerja z navodili in pouči o pravilnem negovanju starostnika. Starostniku, negovalcu in družinskim članom nudi podporo, svetovanje in spremljanje v najtežjih trenutkih.

Pomoč na domu: Namenjena je pretežno starejšim osebam, ki živijo na svojem domu, vendar se zaradi bolezni ali drugih težav povezanih s starostjo ne morejo več v celoti oskrbovati ali negovati sami, niti tega v zadostnem obsegu ne zmorejo njihovi svojci ali sosedje. Storitev pomoč na domu se prilagodi potrebam posameznika in lahko obsega naslednje vrste pomoči:

-> pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih (pomoč pri oblačenju, slačenju, pomoč pri umivanju, hranjenju, opravljanju osnovnih življenjskih potreb, vzdrževanje in nega osebnih ortopedskih pripomočkov);
-> gospodinjsko pomoč (prinašanja enega pripravljenega obroka ali nabava živil in priprava enega obroka hrane, pomivanje uporabljene posode, osnovno čiščenje bivalnega dela prostorov z odnašanjem smeti, postiljanje in osnovno vzdrževanje spalnega prostora);
-> pomoč pri ohranjanju socialnih stikov (vzpostavljanje socialne mreže z okoljem, s prostovoljci in s sorodstvom, spremljanje upravičenca pri opravljanju nujnih obveznosti, informiranje ustanov o stanju in potrebah upravičenca ter priprava upravičenca na institucionalno varstvo).

Javne ponudnike pomoči na domu najdete tako, da na zemljevidu kliknete na del Slovenije iz katerega prihajate: https://www.irssv.si/index.php/pomoc-na-domu Seznam zasebnikov in več informacij o pomoči na domu najdete na: https://www.gov.si/teme/pomoc-na-domu/

Cene za uporabnike so povprečno med 5-6 eur na uro in se razlikujejo med občinami. Občine namreč pomoč sofinancirajo v višini najmanj 50%, v povprečju pa preko 70% celotnih stroškov.

Fizioterapija na domu: Fizioterapevt na domu s primernimi vajami oskrbovanca razgibava in ga nauči, kako naj redno in pravilno vadi. Poleg tega nudi oporo svojcem, saj brez njihovega sodelovanja fizioterapija ne more obroditi sadov. Svojce izobražuje o procesu rehabilitacije in jih opremi s konkretnimi napotki, npr. kako dvigovati bolnika in kako varovati svoje lastno zdravje, ki je lahko pri oskrbovanju zelo ogroženo. Sistematična patronažna fizioterapija je bila v Sloveniji žal vpeljana samo v nekaterih občinah in zdravstvenih domovih, na spletu pa lahko najdete številne ponudnike samoplačniških fizioterapevtskih storitev na domu. Alternativna možnost je, da se vaj naučite preko spleta. Več o tem, kako se lotiti izvajanja vaj in katere vaje izbrati na začetku najdete na YouTube kanalu Inštituta Antona Trstenjaka.

Dnevno varstvo: Je oblika dnevnega bivanja za starostnike, ki si želijo druženja in so že odvisni od pomoči druge osebe, čez dan pa doma nimajo nikogar, ki bi zanje poskrbel. Tako lahko nekaj ur dnevno preživijo v družbi vrstnikov in organiziranih dejavnosti, kot so ustvarjalne delavnice in telesne aktivnosti, zagotovljena pa jim je tudi socialna oskrba in zdravstveno varstvo. Dnevna varstva so organizirana v sklopu številnih domov za starejše po Sloveniji, navadno so odprta od 7. do 16. ure.

Nekaj sklopov vaj, ki so vam lahko v pomoč pri rehabilitaciji svojca, najdete na našem YouTube kanalu: https://youtube.com/playlist?list=PLwxzAir_JxjA8jEV8nXNNjbSZPwZz6inr.

Negovalna bolnišnica je namenjena bolnikom, ki potrebujejo podaljšanje neakutnega zdravljenja v smislu dodatne rehabilitacije in zdravstvene nege kot pripravljalno obdobje za vrnitev nazaj v domače okolje oz. v okolje doma za starejše občane. Možnost t. i. stalne nege dajejo tudi nekatera slovenska zdravilišča. Kriterije za sprejem v negovalno bolnišnico in seznam s kontakti vseh negovalnih bolnišnic in zdravilišč najdete na:  https://www.nasa-lekarna.si/clanki/clanek/negovalne-bolnisnice-nuja-ali-kaprica-razvajenih-pacientov/. Vlogo za negovalno bolnišnico ali zdravilišče izda operater ali osebni zdravnik. Dobro je, da se o tej možnosti pozanimate takoj po nujni operaciji (že na začetku okrevanja v bolnišnici) ali, če je operacija načrtovana, že med samo pripravo na operacijo.

Pozanimajte se v bližnjih domovih, kateri od njih ponujajo to možnost. Če razmišljate, da bi bilo pametno po operaciji svojca stalno namestiti v dom, se o tem začnite pogovarjati z njim dovolj zgodaj, da to zanj ne bo šok. Le če bo odločitev sprejeta sporazumno, se lahko izognemo negotovosti, trpljenju in žalosti, ki bi bila prisotna na obeh straneh. Proti njegovi volji starostnika ne smemo dati v dom, razen če gre za napredovano demenco ali drugo bolezen, ki je močno okvarila njegovo zmožnost odločanja. Star človek je namreč odrasel človek, s svojim dostojanstvom in pravico do lastnih odločitev – tudi če se mi z njimi ne strinjamo. Prehod v dom lahko svojcu olajšamo z drobnimi koraki – najprej skupaj z njim dom obiščemo, se pridružimo kakšni domski dejavnosti ali pa v baru spijemo kavo, stopimo v stik s kom, ki ima dobro domsko izkušnjo in lahko o njej govori z našim svojcem… Ker je selitev v dom za starostnika eden najbolj stresnih dogodkov, je dobra priprava na ta korak bistvenega pomena.

Vsekakor je najpomembnejši ukrep za preprečevanje preležanin zmanjšanje pritiska na kožo. To lahko dosežete z rednim menjavanjem položaja, s podlaganjem ležečega oziroma sedečega bolnika in s posebnimi pripomočki. Svetovano je obračanje in spreminjanje položaja telesa vsaki dve uri ali uporaba pripomočkov za razbremenitev pritiska na telo, npr. blazine za posteljo za preprečevanje preležanin.

Naslednji ukrep je osebna nega bolnika. Posebej pozorni morate biti pri inkontinentnih bolnikih, kjer je potrebno kožo umivati pri vsaki menjavi plenice in jo nato zaščititi z zaščitnimi kremami. Plenice in podloge naj bodo kakovostne in visoko vpojne. Perilo, ki ga uporabljate za bolnika, naj bo čim bolj udobno, suho, čisto, mehko, iz naravnih materialov, prelikano, brez gub, gumbov, zadrg in debelih robov. Isto velja za posteljnino in posteljo, ki naj bo čim bolj udobna in primerna za bolnika in takšna, da se jo lahko čim enostavneje čisti.

Več o preprečevanju preležanin na: http://www.paliativnaoskrba.si/telesna-pomoc.html pod Preprečevanje razjed zaradi pritiska.