Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje je bil partner pri izvedbi raziskovalnega projekta Medgeneracijski dialog za kakovostno bivanje, katerega nosilna raziskovalna organizacija je bila Teološka fakulteta v Ljubljani. Projekt je potekal v letih 2008 in 2009, njegov glavni financer je bila Agencija za raziskovalno dejavnost RS s programom CRP.
Inštitut Antona Trstenjaka je v okviru projekta izvedel manjšo samostojno raziskavo o komuniciranju med generacijami, katere nosilec je bil dr. Jože Ramovš.
Metoda
Vprašalnik je poleg vprašanj o spolu in starosti vseboval zaprta vprašanja o tem, koliko časa se v običajnem tednu z anketirancem druži in lepo pogovarja kak mlad človek (star do 25 let), kak človek srednjih let (star med 25 in 60 leti) in kak človek iz upokojenske generacije (star nad 60 let). Možni so bili štirje odgovori: a) nič, b) do 1 uro, c) 1–3 ure in d) nad 3 ure. Na vprašalnik so po lastni želji odgovarjali udeleženci 1. medgeneracijskem festivalu, ki je potekal v Zavodu AMS Maribor v soboto, 4. oktobra 2008 pod geslom Mladost je srce, kdo je brez nje?
Izpolnjeno anketo je od okrog tisoč udeležencev festivala oddalo v skrinjice 389 ljudi, 64 % žensk (247) in 36 %, tj. 141 moških. Stari so bili od 9 do 87 let, povprečno 30 let (SD 17,0); skoraj polovico je bilo mladostnikov starih od 14 do 19 let (49 %). Razporeditev populacije, ki je odgovarjala, je bila po generacijah naslednja: 212 anketirancev je starih do 25 let, 149 med 25 in 60 let in le 27 nad 60 let. Ta neenakomerna razporeditev pomeni za analizo medgeneracijskega komuniciranja določene omejitve.
Nekaj podatkov o medgeneracijskem komuniciranju
Da so brez stika s starejšim človekom je v tej raziskavi odgovorilo le 9 % mladih in 5 % odraslih. Oboji so najpogosteje odgovorili, da se starejši človek z njimi druži do eno uro (37 % in 36 %) ali od ene do treh ur (oboji 34 %). Starejši udeleženci so najpogosteje odgovorili, da se z njimi druži in lepo pogovarja kak star človek nad tri ure (41 %), nihče pa ni odgovoril, da je brez stika s starejšim človekom.
Starejši udeleženci raziskave so brez stika samo z mladimi. Odstotka mladih ljudi, ki pravijo, da so brez stika s starejšimi (teh je 9 %), in starejših ljudi, ki pravijo, da so brez stika z mladimi (teh je 11 %), sta podobna. Omenjeni rezultati so primerljivi s preliminarnimi rezultati raziskave Stališča, potrebe in zmožnosti 50+. Tudi tam se je izkazalo, da so starejši ljudje najpogosteje brez stikov z mlajšo generacijo. V omenjeni raziskavi so odstotki sicer nekoliko višji (23 %), vendar to ni presenetljivo, saj smo našo raziskavo opravljali priložnostno na medgeneracijskem festivalu, kamor so verjetno prišli ljudje, ki imajo več medgeneracijskih in vrstniških stikov.
Z mladimi se najpogosteje družijo mladi, z odraslimi se najpogosteje družijo mladi in odrasli, s starejšimi pa starejši. To je skladno s sorodnimi raziskavami po svetu.
Rezultati raziskave torej kažejo, da so medgeneracijski stiki in komuniciranje najšibkejši med mlado in starejšo generacijo, dobra desetina je brez njih. Ti podatki se ujemajo s sorodnimi raziskavami v Sloveniji in po svetu. Današnje demografsko stanje naglega staranja prebivalstva in potrebe po krepitvi medgeneracijske solidarnosti zahtevajo, da posamezniki, civilna družba in državne politike zavestno ustvarjajo pogoje za uspešno učenje kakovostnega medgeneracijskega dialoga.