Svetovna zdravstvena organizacija (World Health Organisation – WHO) je leta 2004 ustanovila Svetovno zvezo za varnost bolnikov, ki vključuje tudi sekcijo Bolniki za varnost bolnikov. Namen obeh ustanov je, da se izkušnje in predloge bolnikov vključuje v raziskave, načrtovanje in vodenje v zdravstvu. Varnosti bolnikov so namenjene tudi nekatere deklaracije in listine WHO in Sveta Evrope. Ker se zaradi naraščajoče dolgoživosti povečuje število starih bolnikov s kroničnimi nenalezljivimi boleznimi, jih varno zdravljenje z možnostjo svobodnega izrekanja o izbiri in načinu zdravljenja v veliki meri zadeva. Svobodno voljo lahko bolniki uveljavljajo le v demokratičnem okolju in v razvitem zdravstvu, v katerem sta po mnenju WHO glas in izbira bolnikov osrednja točka njegove organiziranosti, razvoja in demokratičnega sodelovanja bolnikov ter zdravstva. V Sloveniji nas na tem področju po sprejemu Zakona o pacientovih pravicah čaka še veliko dela.

Povezovanje medgeneracijskega dialoga z vidiki trajnostnega razvoja je pomembno predvsem zato, ker je medgeneracijski dialog osrednja in morda najpomembnejša oblika trajnostne vizije  prihodnjega razvoja družbe. V članku bo predstavljenih nekaj razlogov za povezovanje obeh vidikov. Trajnostni razvoj se je pojavil na družbenem področju in je v začetku pomenil preproste poskuse praks, ki so svoj navdih iskale v izročilu večgeneracijske družine in v opazovanju naravnih sistemov. Je priložnost družbe, ki lahko zadovolji svoje potrebe le, če prihodnjim generacijam ne bo zmanjševala možnosti zadovoljevanja njihovih potreb in če med svoje potrebe uvrsti upoštevanje potreb prihodnjih generacij. V tem etičnem premisleku je iskati razlog za povezanost iniciativ za medgeneracijski dialog in trajnostni družbeni razvoj.

Dedovanje ni bilo nikoli prej tako razširjeno. Švicarska gospodinjstva danes podedujejo več premoženja kot pa ga same ustvarijo. Čeprav vsaj tretjina ne podeduje ničesar, pa zgornjih 10% podeduje tri četrtine celotne vrednosti. Kljub temu so drugi dejavniki pomembnejši pri zakoreninjenju socialne neenakosti v naslednji generaciji. Dediščina ostaja v družini. Tudi osebe brez otrok upoštevajo sorodstvo. Višja povprečna življenjska doba je spremenila pomen dedovanja v poteku življenja. Proces dedovanja vodi h koncentraciji premoženja v generaciji upokojencev. Prebivalci imajo dedovanje za privatno zadevo in ne za nezasluženo premoženje. Davek na dediščino ni naletel na veliko navdušenje, pa tudi neenakovredna obravnava zunajzakonskih partnerjev v zakonu o dedovanju se ne ujema s splošnim prepričanjem o tem, kaj je pravično.

Globalno povprečje življenjske dobe je danes 63 let, delež starejših od 60 let, bo leta 2050 okrog 20%, starejših od 80 let pa čez 10%. Težava je v tem, da bo vse težje zagotavljati zadostna sredstva za pokojnine ter za socialno in zdravstveno varstvo. Čim dlje ljudje živimo, tem večje breme smo za proračun ter za pokojninsko in zdravstveno blagajno. Pa ne gre le za finančna vprašanja. Srečujemo se s  hudimi problemi socialne izključenosti starejših. Po drugi strani starejši ljudje s svojim znanjem in izkušnjami lahko bistveno pripomorejo pri reševanju  težav, ki nastajajo v proizvodnih in poslovnih procesih ter javnem sektorju. Njihove zmožnosti so sicer delno omejene, še vedno pa imajo dovolj energije in sposobnosti, da bi v časovno prilagojenem obsegu sodelovali z mlajšimi generacijami. Staranje prebivalstva zahteva ponoven premislek o politiki upokojevanja in pokojninskih sistemih, delovnopravni zakonodaji, potrebna bo evalvacija sistemov za zdravstveno in socialno oskrbo starejših državljanov. Ključno spoznanje za kakovost življenja starejših je njihova dejavnost. Potrebujemo bolj prožne upokojitvene sheme in lažje kombiniranje krajšega delovnega časa in pokojnine. Zakonodaja ne sme preprečevati dela starejših, omogočiti mora prožen delovni čas in razumno razmerje med plačo, ki iz tega razmerja izhaja, in pokojnino. Od organizacijske znanosti pričakujemo, da se bo odzvala na demografske spremembe in se bolj posvetila oblikovanju dela za starejše osebe, pri čemer naj bi prišla do izraza prožnost delodajalcev in delojemalcev, ko gre za vrsto in lokacijo dela, trajanje in čas dela ter motiviranje in izobraževanje. Pomembna bo tudi vloga delodajalcev, sindikatov in nevladnih organizacij oz. civilne družbe, ki bodo morali na novo premisliti svoje koncepte delovanja in  upoštevati spremembe v demografski strukturi družbe.

Predstavaljamo zbornik razprav s tretje konference, ki je leta 2006 potekala v Canberri in je obravnavala razmerje med starostjo, duhovnostjo in prizadetostjo v starosti (Ageing, Disability and Spirituality: Addressing the Challenge od Disability in Later Life). Zbornik je uredila, direktorica Centra za pastoralne študije. Obsega 17 poglavij, od katerih jih je 15 referatov s konference, prirejenih za knjižno izdajo. Zbornik zajema izbrana predavanja avtorjev, ki so v svoji predstavitvi izrecno izpostavljali vse tri vidike: starost, duhovnost in prizadetost. Več ali celo večina avtorjev je tako ali drugače obravnavala demenco kot eno usodnejših oblik prizadetosti v starosti.

Knjiga s tem naslovom je prvič izšla leta 1983 in je pomenila veliko novost. Po petindvajsetih letih je izšla nova, ki ima isto strukturo kot prva, a je sedaj dopolnjena in posodobljena z novimi spoznanji, doseženimi na področju farmacevtskih in nevrofizioloških raziskav. Knjiga ima trinajst poglavij. Prvih šest je bolj teoretskih in obravnavajo različne med seboj povezane gerontopsihološke teme, naslednjih sedem poglavij pa je bolj praktično usmerjenih.

Pričujoča publikacija Statističnega urada Slovenije predstavlja nekatera razmerja med generacijami, ki opozarjajo na nujnost dobre strategije aktivnega staranja prebivalstva Slovenije. Ta naj ne bi zagotavljala samo kakovostnega staranja starejših, ampak tudi čedalje bolj kakovostno medgeneracijsko sožitje. Brošura omogoča vpogled v nekatera področja razvoja prebivalstva pri nas v primerjavi s stanjem v državah članicah EU-27, saj se prebivalstvo različnih držav, ne stara enako intenzivno.

Eurostatov Letopis Evropa v številkah ponuja bogat izbor statističnih informacij za Evropo, pa tudi za nekatere države sveta, kot sta Japonska in ZDA. Podatki pokrivajo obdobje med letoma 1996 in 2006 in so zbrani v nekaj več kot 500 tabelah, grafih in zemljevidih. Posebnost te izdaje je, da pokriva v podpoglavju tudi evropsko starajočo se družbo in z njo povezane demografske izzive.

Demografsko poročilo je izšlo pod okriljem Evropske komisije. V njem so zbrani najnovejši podatki v zvezi z demografsko situacijo v Evropi, indikatorji spreminjajočih se družinskih in gospodinjskih vzorcev v EU ter informacije o pripravljenosti Evrope, da se prilagodi demografskim spremembam. Poudarek tega poročila je tako na starajoči se družbi in spremembah znotraj družin ter gospodinjstev v EU.

Osrednji del poročila vsebuje celovit pregled nacionalnih socialnih politik v državah EU-24 za reševanje revščine v starosti in spodbujanje socialnega vključevanja starejših ljudi. Razlike med državami v njihovih politikah kažejo na različne kulturne, zgodovinske in politične tradicije, kot tudi na različno stopnjo potrebe med državami EU. Drug osrednji element te raziskave je predstavitev primerov dobrih praks o socialni vključenosti starih ljudi. Ti inovativni primeri so zanimivi tudi za druge države, saj so načeloma prenosljivi, cilj EU pa je omogočiti državam, da se učijo druga od druge.

Pričujoča publikacija je poskus organizacij ILCenter–USA in Aging Services of California, da bi strokovnjakom v medijih, v zabavni industriji in v oglaševanju predstavili stare ljudi in proces staranja na pravilen, sodoben in nepristranski način. Namen publikacije je preseči starostno diskriminacijo in gledati na staranje kot na proces, ki ga doživljamo vsi, ne pa kot označevanje starih in bolnih med nami.

Povzemamo rezultate raziskave o odnosu med najstniki in njihovimi starimi starši v mestnih okoljih Švice. Njeni izsledki so bili leta 2006 objavljeni na Höpflingerjevi domači spletni strani, kjer ima zbrana besedila o generacijskih vprašanjih in odnosih med generacijami. Raziskava osvetljuje medgeneracijski odnos  z obeh plati, s perspektive vnukov ter s perspektive njihovih starih staršev.

Na kratko povzemamo publikacijo z naslovom Zdravje in zdravstveno varstvo v Sloveniji, ki sta jo pripravila Statistični urad RS in Inštitut za varovanje zdravja RS. V njej so zbrani dosegljivi podatki s področja zdravja in zdravstvenega varstva tako v Sloveniji kot v nekaterih drugih evropskih državah.

Zveza društev upokojencev Slovenije je leta 2008 izdala priročnik za starejše. Oblikovala ga je skupina avtorjev in je razdeljen na več poglavij, v katerih so obravnavane naslednje pravice: iz pokojninskega in invalidskage zavarovanja, iz socialnega varstva starejših, pravica do varnosti pred nasiljem, materialno, psihično in fizično zlorabo.

Izbrali smo odlomek iz pisma Luciliju (12. pismo), v katerem govori o starosti in o tem, kako jo sam doživlja. Omenjeno delo je zbirka 124 kratkih filozofskih razprav v obliki pisem v 20 knjigah, ki jih je Seneka naslovil na svojega mlajšega prijatelja Lucilija, vendar v njih nagovarja širše bralstvo. V pismih obravnava različno tematiko – bogastvo, srečo, prijateljstvo, zdravje, smrt ipd.