Število starih ljudi v državah članicah Sveta Evrope se povečuje tako v absolutnem številu kot v relativnem deležu. Zdravje in blagostanje starih ljudi sta močno povezana z dostopnostjo in kvaliteto zdravstvenih in socialnih storitev. V vseh državah članicah priznavajo, da so potrebe ranljivih starih ljudi prioritetna naloga socialne politike. Vendar pa imajo nekatere države bolje nekatere pa manj razvite zdravstvene in socialne storitve za stare. Kakšne oblike pomoči so na voljo odvisnim starim ljudem v izbranih devetih državah, si bomo pogledali preko analize primera, ki smo ga dobili vsi udeleženci multilateralnega seminarja Sveta Evrope "Zagotavljanje dostojanstva starih oseb v formalnih in neformalnih sistemih socialnega varstva", ki se je odvijal 7.-8. novembra 2002 v Budimpešti.

Članek pregledno prikaže sodobne programe za kakovostno staranje skozi celotno tretje obdobje življenja s posebnim poudarkom na možnosti za povezovanje generacij v današnjih razmerah. Posebej se posveti analizi stanja v Sloveniji, kjer smo na primer pri pokojninskem sistemu in pri domovih za stare ljudi upoštevajoč naše razmere v svetovnem vrhu, medtem ko pri nekaterih drugih programih zelo zaostajamo celo za manj razvitimi državami. Taki so na primer krajevni skupnostni centri za stare ljudi s številnimi cenejšimi bolj množičnimi programi. V sklepnem delu predstavlja avtor zamisel krajevnih medgeneracijskih centrov za kakovostno staranje s številnimi cenejšimi in novejšimi programi za stare ljudi v skupnosti, obenem pa bi bili tudi središča za sodobno povezovanje vseh treh generacij.

Dnevni centri so ena izmed alternativnih oblik institucionalne oskrbe starih ljudi, ki je v zahodnoevropskih družbah dobro razvita, medtem ko jo vzohodnoevropske države intenzivno uvajajo šele v zadnjem desetletju. Predstavili bomo dnevni center Akácos Udvar, ki ima dolgo tradicijo in je bil prvi tovrstni center v Budimpešti. Za razliko od slovenskih dnevnih centrov so centri na Madžarskem organizirani izven domov za stare ljudi.

Članek prikazuje, kako prostovoljci doživljajo svoje vzornike za starost. Diplomska naloga je izvedena na temelju esejev, ki so jih napisali prostovoljci med izobraževanjem za voditelje medgeneracijskih skupin. Raziskava izhaja iz spoznanj o lastnostih tretjega življenjskega obdobja, značilnostih kakovostnega staranja in pomenu medgeneracijskega povezovanja. Naši rezultati so pokazali, na katere človeške lastnosti so prostovoljci pozorni in kakšno življenje si želijo v svoji starosti. Med lastnostmi vzornikov je pomemben urejen videz starostnika, obrazna mimika in izraz oči, dobra volja in odločnost, življenjski optimizem, najbolj od vseh pa izstopa zmožnost človeka za ustvarjanje dobrih odnosov. Največjo homogeno skupino vzornikov predstavljajo stari starši (25%) in starši (18%). Zanimivo je dejstvo, da pri izboru vzornika, spol nima odločilne vloge, saj tretjina prostovoljk opisuje moškega vzornika za starost.

Psihoonkologija ali psihosocialna onkologija zajema intrapsihične procese, socialne aspekte in družbene okvire onkološkega bolnika. Obolevnost za rakom je v Sloveniji še vedno v porastu. Ljudsko gledanje na raka je še vedno črnogledo. Znanih je več vzrokov za nastanek raka. Bolniki različno reagirajo, ko izvedo za diagnozo raka. Pri poteku bolezni so pomembna bolnikova pričakovanja in prilagajanja težavam, ko bolezen napreduje. Zdravljenje rakavih bolnikov je kompleksno. Psihiatrično zdravljenje je pogosto potrebno v vseh fazah bolezni. V zdravljenju sodelujejo tudi svojci obolelega.

V knjigi Vse se uglasi in izpolni avtorica Elisabeth Lukas nazorno ilustrira odkrivanje smisla, prav tako pa pokaže tudi močno vez med sabo in svojim učiteljem Franklom. Lukasova ostaja namreč vseskozi zvesta izvirnim Franklovim spoznanjem. Ta so ji izhodišče za njene lastne interpretativne zgodbe, za uokviranje njenih lastnih ustvarjalnih misli, spoznanj ter strokovnih in življenjskih izkušenj.