Članek obravnava osebno medgeneracijsko družabništvo s starim človekom z vidika cost-benefit analize. Razdeljen na dva dela. V prvem avtorica spregovori o starosti, o potrebah v tem obdobju, o osamljenosti starih ljudi ter o reševanju le-te z različnimi programi za kakovostno starost. Izpostavi osebno medgeneracijsko družabništvo z osamljenim starim človekom, kjer se v prostovoljstvu združujeta solidarnost in samopomoč. Teoretično opredeli analizo vlaganj in koristi ter njen pomen za prostovoljno delo. V drugem delu prikaže potek raziskave in rezultate, ki kažejo, da je koristi več, a se izražajo bolj v nematerialni obliki in zadovoljujejo višje človekove potrebe. Stroškov oziroma vlaganj je manj, a so večinoma materialni. Raziskava pokaže, da je družabništvo z vidika analize vlaganj in koristi pozitivno, koristi je torej več kot vlaganj.

Osamljenost je ena izmed najhujših stisk starega človeka. Izogniti se ji da le s pristnim medčloveškim odnosom. Takšen odnos se lahko vzpostavi med prostovoljcem in starim človekom. Članek obravnava spoznanja, pridobljena na podlagi analize esejev, ki so jih napisali prostovoljci v okviru izobraževanja za osebno medgeneracijsko družabništvo z osamljenim starim človekom. Poudarek je na prostovoljčevem doživljanju medgeneracijskega družabništva z osamljenim starim človekom.

Avtorica predstavi problematiko psihosocialne obravnave starejših prosilcev za azil, pri čemer izhaja iz specifičnih potreb, ki jih ima ta skupina prosilcev. V drugem delu prispevka so opisane nekatere možnosti za zagotavljanje kvalitetnejšega življenja starejših prosilcev.

Raziskava se osredotoča na prilagajanje starejših in starih židovskih priseljencev (imigrantov) iz Skupnosti neodvisnih držav (nekdanje Sovjetske zveze ali SND) in baltskih držav v Nemčiji. V njej podajamo pregled in vrednotenje načinov vključevanja (integracije) ter prilagajanja (adaptacije) na primeru problematike ostarelih priseljencev v Nemčiji. Adaptacijo razumemo kot prilagoditev na novo okolje, pri čemer je poudarek na socialni varnosti, stabilni ravni blagostanja in čustvenem počutju. Prilagajanje starih ljudi na novo okolje zahteva veliko napora, še posebno na področju gospodinjstva, kulturnega samooorganiziranja, premagovanja depresivnih razpoloženj itd. Naša analiza se osredotoča na družinske in prijateljske mreže ter na družino, ki pomeni osnovno okolje prilagajanja - osredotoča se na najpomembnejše družinske naloge, med katere sodi ohranjanje ravni življenjskega standarda oziroma blagostanja z varčnim obnašanjem pri nakupovanju in porabi, kakor tudi med-generacijsko prenašanje moralnih in kulturnih vrednot ter tradicije v imigracijske procese. Za splošno oceno uspešnosti priseljevanja starih priseljencev uporabljamo izraz "socialno počutje". To je subjektivna oznaka, ki so jo dali priseljenci. Osnova naše raziskave temelji na anketi med pripadniki židovske skupnosti v deželi Bremen, Nemčija, ki je bila narejena leta 2002.

V članku je predstavljena oskrba starih migrantov v Švici, kajti nova podoba staranja se nanaša tudi nanje. Več kot tretjina migrantov se ne vrne iz Švice v svojo domovino. Transkulturna nega v Švici je najboljši način, da se reši dostojanstvo starih ljudi in omogoči službe mladim ljudem iz druge generacije migrantov. Drugi švicarski Forum, ki je potekal 1. oktobra 2004 je prinesel zanimiva spoznanja in povezavo v evropski kampanji z nemskogovorečimi državami , ki se bo končala v letu 2005.

Srbija in Črna gora sodi med starejše države. V njej prevladuje družinska oskrba starih ljudi, kar je posledica skromnega javnega varstva starih ljudi in slabih ekonomskih razmer. Kljub potrebam se število zaposlenih na področju gerontologije ne povečuje. V luči teh trendov avtorji v prispevku kritično predstavijo zdravstvene težave starih ljudi, zdravstvene storitve, promocijo zdravja in preventive ter nekatere druge probleme, s katerimi se država sooča.

Zgodba, ki se dodatkne srca. Zgodba o prostovoljki, o težkem življenju, o soncu, ki posije tudi izza temnih oblakov.

Družabniški dnevnik je hkrati priročnik o družabništvu in delovni zvezek družabnika. Je zelo dober pripomoček za beleženje prostovoljskega dela, v katerem prostovoljec strne svoje izkušnje  in spoznanja v dnevnik družabniških srečanj, bralni dnevnik ter dnevnik učnih in intervizijskih srečanj.