Slovenska mreža starosti prijaznih mest in občin (Slovene Network of Age-friendly Cities and Communities) je program, ki v sodelovanju z občinsko upravo in njihovimi prebivalci rešuje vprašanja in potrebe, povezane s spremenjenimi demografskimi razmerji ter vzdržuje prijazne medgeneracijske odnose v njihovi skupnosti. Prebivalstvo se na globalni in slovenski ravni stara hitreje kot nekoč - do leta 2060 se pričakuje, da bo kar 1/3 Evropejcev starejših več kot 65 let. To je pomemben dosežek, vendar daljša življenjska doba obenem predstavlja nove družbene izzive. Starosti prijazno mesto ali občina pa ni le prijazna starim ljudem, kajti kar je prijazno starosti, je prijazno vsem.
Slovenskim mestom in občinam pri reševanju izzivov, povezanih s staranjem prebivalstva, pomaga Inštitut Antona Trstenjaka, ki je koordinator Slovenske mreže starosti prijaznih mest in občin.
Aktivnosti za uvajanje programa Starosti prijaznih mest in občin v Sloveniji smo na Inštitutu Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje sprožili z letom 2008. V dogovoru s Svetovno zdravstveno organizacijo smo naleteli na zelo dober odziv županov nekaj največjih slovenskih mest. Od leta 2010, ko so se Starosti prijaznim mestom in občinam pričela pridruževati še druga mesta in občine, se je slovenska mreža razširila na nekaj več kot 15 članov. Rezultate Slovenske mreže starosti prijaznih mest in občin na Inštitutu zbiramo vsako leto in z njimi seznanjamo javnost, kot tudi Svetovno zdravstveno organizacijo.
IZHODIŠČA SLOVENSKE MREŽE
Pri uvajanju Slovenske mreže starosti prijaznih mest in občin sta se izoblikovali dve posebnosti.
1. Lokalna akcijska skupina starosti prijaznih mest in občinV času priprave na vstop nove skupnosti v slovensko mrežo, ko Inštitut pomaga krajevni politiki, upravi, strokam in civilni družbi pri informiranju o tem programu, izberejo v kraju skupino okrog 20 zaslužnih občanov iz tretje, srednje in mlade genracije, ki so pripravljeni delovati pri uvajanju in razvoju tega programa kot lokalni častni odbor.
Po primerni pripravi prejmejo člani tega odbora na večji krajevni promocijski prireditvi priročnike Starosti prijazno mesto - vademecum oziroma Starosti prijazna občina – vademecum (v podeželskih skupnostih). V njih je opisan program s 84 svetovnimi (oz. 112 kanadskimi) priporočili za vseh 8 področij skupaj z beležnico, v kateri vsak član beleži, kaj je v njegovem okolju starosti prijazno ter kaj in kako bi bilo možno zboljšati.
Njihovi zapisi služijo krajevnemu vodstvu v začetku za pripravo 5-letne krajevne strategije za področje staranja in krepitve medgeneracijske solidarnosti, nato pa med izvajanjem programa za njegovo letno evalviranje in dopolnjevanje. Njihov prispevek je pomemben pri ozaveščanju prebivalstva o programu starosti prijazne skupnosti, njihove konkretne informacije o starosti prijaznih vidikih kraja ter možnostih razvoja na tem področju so eden od bistvenih elementov pri pripravi in trajni implementaciji programa starosti prijazne skupnosti.
2. 3-nivojski obseg programov v 5-letni razvojni strategiji starosti prijazne lokalne skupnosti
Na osnovi spoznanja, da je bistveni pogoj za uspešno reševanje demografskih nalog in izzivov krepitev »nove solidarnosti med generacijami« ter dolgoletnih strokovnih izkušenj Inštituta za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje pri razvoju novih programov na tem področju, vsebuje 5-letna lokalna razvojna strategija starosti prijazne skupnosti konkretne načrte za povezovanje obstoječih in uvajanja potrebnih novih programov za najbolj bistvena tri področja.
Na vsakem od treh področij, pomembnih za starosti prijazno mesto ali občino, naj bi skupnost v 5-letnem obdobju uvedla ali izboljšala delovanje vsaj treh sodobnih programov, ki jih potrebuje. V času finančne krize priporočamo zlasti uvajanje mehkih programov, ki so nizkocenovni in dosegajo velik del potrebnega prebivalstva tako. Bodisi z novim metodičnim znanjem, boljšo organizacijo obstoječih ustanov in služb, prostovoljstva ter s podobnimi načini se občutno izboljšajo zadovoljevanje perečih potreb ljudi. Navajamo nekaj možnosti za nove programe na vsakem od naslednjih bistvenih področij.
- za dolgotrajno oskrbo bolnih, starostno onemoglih in invalidnih občanov (relevantno za 5 % prebivalstva). V okviru Starosti prijaznih mest in občin uvajamo zlasti tečaj za neformalne in družinske oskrbovalce, ki tvorijo 10 % prebivalstva (Raziskava Staranje v Sloveniji, 2013).
- za aktivno in zdravo staranje celotne upokojenske generacije (relevantno za 20 % prebivalstva). Pri tem se naslanjamo predvsem na usposabljanje in organiziranje prostovoljcev, ki poleg številnih obstoječih športnih, kulturnih in razvedrilnih programov izvajajo v skupinah za starejše tudi nove programe za preprečevanje padcev v starosti, za življenje s povišanim krvnim tlakom ipd.
- za krepitev solidarnosti med generacijami ter vzgoja vseh za lepše sožitje (relevantno za 100 % prebivalstva). Odločilno je sodelovanje vrtcev, osnovnih in srednjih šol v mreži. Primer zelo uspešnega sodelovanja je program prostovoljskega družabništva mladih in upokojencev ob učenju uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije.
Vsa mesta ali občine, ki bi se želela vključiti v slovensko in svetovno mrežo Starosti prijaznih mest in občin, vabimo, da se oglasite:
dr. Jožetu Ramovšu (joze.ramovs@guest.arnes.si) ali
na tajništvu Inštituta Antona Trstenjak (info@inst-antonatrstenjaka.si ).
SVETOVNA MREŽA STAROSTI PRIJAZNIH MEST IN OBČIN
Slovenska mreža starosti prijaznih mest in občin je vključena v globalno mrežo starosti prijaznih mest in občin pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije z nazivom WHO Global Network of Age-friendly Cities and Communities.
Združuje tista mesta, občine in organizacije po svetu, ki imajo skupno vizijo spreminjati skupnosti v kraje, v katerih se je dobro postarati. Kot odgovor na globalni izziv staranja prebivalstva se mreža usmerja na delovanje na lokalni ravni, spodbuja vključitev celotne populacije starejših ljudi v skupnostno življenje in promovira zdravo ter aktivno staranje.
Mesta in občine se pridružujejo mreži z zavezo, da postanejo bolj starosti prijazna in, da z drugimi delijo izkušnje, dosežke in spoznanja, ki so si jih sami pridobili. Zgolj s članstvom v globalni mreži starosti prijaznih mest in občin mesto ne pridobi certifikata starosti prijaznega mesta, saj je namen mreže z aktivnim udejstvovanjem članov zagotoviti globalno platformo za izmenjavo informacij, medsebojno učenje in podporo.
Članstvo v mreži odraža tudi zavezo mest in občin, da bojo v bodoče poslušali potrebe starajoče se populacije, delali medsektorsko in v sodelovanju s starejšimi, kot tudi to, da bojo vrednotili in nadzorovali faktorje, od katerih je odvisna stopnja prijaznosti njihovih mest do starejših ljudi – s tem naj se aktivira servisna infrastruktura in se ustvarijo primerna fizična in socialna okolja.
Začetki globalne mreže Starosti prijaznih mest in občin segajo v leto 2005, ko je Svetovna zdravstvena organizacija na 18. svetovnem kongresu gerontologije in geriatrije v Rio de Janeiru predlagala projekt starosti prijaznih mest. Zatem so v 33 mestih po svetu okoli 1500 starejših meščanov prosili, naj opišejo prednosti in ovire, ki jih doživljajo na različnih področjih mestnega življenja.
Na podlagi mnenj in predlogov so na Svetovni zdravstveni organizaciji opredelili 84 značilnosti starosti prijaznega mesta ter pripravili in izdali priročnik za uresničevanje projekta z namenom, da sleherno mesto oceni samo in stori, kar lahko stori ter napreduje v urejenosti, prijaznosti in varnosti. V tem mednarodnem programu Svetovne zdravstvene organizacije je identificiranih 8 področij, ki lahko vplivajo na zdravo in kvalitetno življenje starejših ljudi: stavbne in zunaj stavbne površine, prevoz, bivališča, družabno življenje, spoštovanje in vključevanje v družbo, družbeno angažiranje in zaposlitev, občevanje in obveščanje ter storitve skupnosti in zdravstvenih služb. Mesta in občine, ki se želijo vključiti v Globalno mrežo Starosti prijaznih mest in občin, se tako morajo zavezati, da bodo kontinuirano sledile programu in svoj razvoj načrtovale tako, da bodo postajala čim bolj prijazna starim ljudem. - pri tem slovenskim občinam pomaga Inštitut Antona Trstenjaka.
Poziv Svetovne zdravstvene organizacije po uvajanju starosti prijaznih mest je po svetu naletel na dober odziv. Globalna mreža starosti prijaznih mest in občin trenutno povezuje kar 258 mest in občin v 28 državah in zajema preko 100 milijonov ljudi po vsem svetu.
Od leta 2015 mreža spreminja svojo platformo v bolj praktično uporaben vir za razširjanje starosti prijaznih praks, primerov, ocen o starosti prijaznih mestih, akcijskih planov, pripomočkov, vodnikov in novic v zvezi z iniciativami ter dogodki. Bolj kot v zahteve po formalnih poročilih o poteku programa se v mreži usmerjajo v zmanjševanje formalizma in povečanje informacij, ki se delijo preko »Age-friendly world« spletne strani. V ta namen revidirajo pogoje za podaljšanje članstva v mreži: s spodbudo po čim večji uporabi Age-friendly world spletne strani in zahtevo, da si na svetovni spletni strani starosti prijaznih mest in občin mesta in občine ustvarijo svoje profilne strani. S pomočjo profilnih strani SZO spodbuja posodabljanje informacij o že izvedenih aktivnostih mest in občin.
V mreži ocenjujejo, da je največji potencial tega pristopa zagotavljanje dostopa članov z drugimi člani, iskanje mest in občin po državah, iskanje partnerjev v drugih državah in morebitno navezovanje stika za pridobivanje več podatkov o njihovih iniciativah.