Poletna številka naše revije postavlja s svojimi prispevki dvoje gerontoloških vprašanj: prvo je arhitekturno oblikovanje prostora, ki je prijazno za življenje starejših ljudi ter za sožitje generacij, drugo pa upokojitveni prehod med zaposlenostjo in tretjim obdobjem življenja. Obe sta v demografski luči staranja prebivalstva za sodobno gerontologijo ključni.

V Evropi se spreminja demografska sestava prebivalstva, zlasti hitro narašča delež najstarejših ljudi, ki za kakovostno življenje in čim večjo samostojnost potrebujejo prilagojene bivalne razmere. Prilagajanje stanovanj z vidika staranja je aktualen izziv za arhitekturno in gradbeno stroko ter prostorsko-infrastrukturne politike. Članek oriše različne sodobne usmeritve na tem področju po evropskih državah in prikaže modelne rešitve.

V članku preverjamo, kateri dejavniki se v starosti povezujejo s pozitivnimi stališči do upokojitve in kako se nanjo najlažje prilagodimo. Predpostavljali smo, da se bodo pozitivna stališča do upokojitve pomembno povezovala z dvema dejavnikoma osebnosti – z zaznanim smislom življenja in zadovoljstvom z dosedanjim življenjem – ter osebnimi dejavniki, ki vključujejo zdravje posameznika, aktivno izrabo časa ter osebni mesečni prihodek. Uporabili smo podatke raziskave Stališča, potrebe in zmožnosti, ki jih imajo prebivalci RS, stari 50 in več let, na področju zdravja in socialnega funkcioniranja, ki jo je opravil Inštitut Antona Trstenjaka. Udeležencev je bilo 1047. Rezultati kažejo, da predvsem zdravje posameznika statistično pomembno napoveduje pozitivna stališča do upokojitve in da skupaj z zaznanim smislom življenja pomembno korelira s pozitivnimi stališči do upokojitve.

Zbornik prispevkov o (so)bivanju starejših je pripravila Zveza društev upokojencev Slovenije (ZDUS) leta 2013. Izšel je s pomočjo programa srednje Evrope, ki je sofinanciran s strani ERDF. Zbornik je bil izdan v okviru projekta HELPS (Housing and Home-care for the Elderly and vulnerable people and Local Partnership Strategies in Central European Cities / Bivanje in oskrba starejših ljudi in ranljivih skupin ter lokalne partnerske strategije v srednjeevropskih mestih). To je projekt, ki se ukvarja z bivanjem starejših. ZDUS je slovenski partner, pridruženi partner pa je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Vsebina monografije je razdeljena na tri dele, in sicer najprej prikaže obdobje zaključevanja kariere, potem obdobje pred zaključkom kariere in na koncu še obdobje po zaključku redne zaposlitve. Vsako od prej naštetih poglavij vsebuje tri ali štiri podpoglavja, od katerih se vsako zaključi s priporočili za delodajalce, snovalce politik in strategij, raziskovalce,  pa tudi za ljudi, ki so še aktivno zaposleni ali se soočajo s procesom lastne upokojitve. Ena izmed avtoric prispevkov, tudi urednica prikazane monografije, Eva Boštjančič, v predgovoru pove, da gre za prvo znanstveno monografijo o zaključevanju kariere, avtorji - več kot 20 jih je - pa srčno upajo, da ne tudi zadnjo (str. 6).

Indeks aktivnega staranja 2012 (IAS) je rezultat raziskovalnega projekta Active Ageing Index, ki je nastal z združenimi močmi Enote za populacijo UNECE, Generalnega direktorata za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje Evropske komisije ter Evropskega centra za socialno politiko in raziskave. Nastal je v kontekstu Evropskega leta aktivnega staranja in solidarnosti med generacijami (EY2012), zaznamoval pa je tudi 10. obletnico Madridske konference iz leta 2002 (2^nd World Assembly on Ageing) ter drugi petletni cikel ocen in ovrednotenja implementacije MIPAA (Madrid International Plan of Action on Ageing).

Namen diplomske naloge avtorice Dajane Vodnjov je razložiti problem osamljenosti starejših ljudi. Večji del naloge je namenjen opisovanju aktivnosti in različnih oblik terapij s pomočjo živali in raziskovanju razširjenosti tovrstnih aktivnosti in terapij v Sloveniji, hkrati pa avtorica skozi raziskavo ugotavlja njihov vpliv na kvaliteto življenja starejših ljudi.

Diplomska naloga avtorice Maje Turković obravnava nasilje v družinskem in institucionalnem okolju ter nasilje s strani tretjih oseb. V teoretičnem delu avtorica predstavi demografske spremembe, zelo podrobno opredeli problematiko nasilja in strokovnjake ter institucije, ki pomagajo starostnikom, žrtvam nasilja. Namen empiričnega dela naloge je raziskati poglede strokovnih delavcev, zaposlenih v različnih javnih institucijah, njihove izkušnje in zaznavanje problema nasilja nad starejšimi ljudmi.

Monografija Staranje v Sloveniji temelji na spoznanjih obsežne terenske raziskave Potrebe, zmožnosti in stališča prebivalcev Slovenije, ki so stari 50 let in več. Raziskavo je izvedel Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje. Pri ustvarjanju monografije je sodelovalo šestnajst avtorjev iz različnih področji in iz vseh generacij.

SE: IZGUBA SLUHA VPLIVA NA OSEBNOST STAREJŠIH LJUDI

SLO: MEDIJSKE REPREZENTACIJE STARANJA: PRIMER REVIJ VZAJEMNOST, NAŠA ŽENA IN ZDRAVJE

SLO: SKUPAJ STARI IN MLADI - TOY: TOGETHER OLD AND YOUNG

EU: NAGRADA ACCESS CITY AWARD 2014

Slovenska znanstveno-strokovna periodična publikacija, Ljubljana ISSN 2232- 481X

Gerontološki dogodki

Arhitektura je umetnost in veda o urejanju prostora za bivanje in sobivanje ljudi. Obsega urejanje širšega naselitvenega prostora v kraju (urbanizem), hiše ali stanovanja za bivanje družine, za delovne in druge človeške skupine in najožje intimnega prostora, ki ga uporablja človek kot posameznik. K temu sodi celotna oprema prostora (oblikovanje, dizajn) in povezave (infrastruktura).

Na Univerzi za tretje življenjsko obdobje smo 23. aprila 2014 s sofinanciranjem Mestne občine Ljubljana izvedli strokovni posvet na temo urbanega prostora in aspiracij starejših meščanov.

Delovni posvet je bil namenjen predstavitvi projekta AHA.SI in njegove vloge v okviru priprave 'Strategije' ter procesom strateškega planiranja na področju politik staranja. Osrednja vloga posveta je bilo srečanje ter medsebojna izmenjava stališč in pogledov udeležencev z različnih področij, kar bo pripomoglo k pripravi usmeritev za nadaljnje delo pri pripravi podlag za 'Strategijo'.

Vera Klepej Turnšek, univ. dipl. ing. arhitekture, deluje na področju projektiranja v arhitekturi. Kot samostojni podjetnik 18 let vodi projektivni biro v Celju (Arhitekturni atelje Vera Klepej-Turnšek s.p.). Med različnimi področji arhitekture in oblikovanja je dejavna tudi na področju arhitekture, ki je vsebinsko vezana na gerontologijo, kjer že 10 let sodeluje z Inštitutom Antona Trstenjaka, zadnji dve leti tudi s podjetjem Firis Imperl d.o.o. Na tem področju je izdelala nekaj referenčnih objektov in prenov: izvedbene projekte celovite prenove Doma ob Savinji Celje (prenova se je izvajala po delih od 2004 do 2013), drugonagrajeni idejni projekt na vabljenem natečaju občine Šmarje za gradnjo varovanih stanovanj (2008), PZI projekte za medgeneracijsko središče v Komendi (2007), idejne projekte prenove stare šole v Višnji gori za namen doma za stare (v sodelovanju z arhitektom Gašperjem Kociprom, 2008), idejne projekte novogradnje k Centru za zdravljenje bolezni otrok v Šentvidu pri Stični za sodoben dom za stare ljudi (2008). Trenutno dela na idejnem projektu prenove Doma starejših občanov Ilirska Bistrica ter novogradnje za ta dom.

Dr. Jože Ramovš je antropolog in socialni delavec. Po letu 1990 dela predvsem na področju socialne gerontologije in medgeneracijskega sožitja. V ospredju njegove znanstvene in akcijske pozornosti so med drugim medgeneracijsko sožitje in komunikacija, osebna priprava na kakovostno staranje in družbena priprava na velik delež starega prebivalstva ter oblikovanje novih medgeneracijskih programov v sodobni socialni mreži.

Človeški razvoj vsake današnje občine in mesta je odvisen od tega, kako zna reševati vse tri ključne demografske naloge:

1. poskrbeti za oskrbo in nego svojih onemoglih starih, kronično bolnih in invalidnih krajanov,
2. omogočiti razmere za zdravo, aktivno in dostojanstveno staranje,
3. usposabljati vse generacije za lepše sožitje in sodelovanje.