Knjige

Logoteorija, logoterapija in antropohigiena pri delu z ljudmi in za ljudi

Jože Ramovš

Logoterapija je ena od sodobnih smeri psihoterapije. Njen začetnik je psihiater Viktor Frankl (1905-1997), ki je inovativno oblikoval logoterapijo kot terapevtsko metodiko ter eksistencialno analizo specifično človeških zmožnosti kot logoteorijo. Elisabeth Lukas (roj. 1942) je razvila sistematično usposabljanje logoterapevtov po kriterijih evropske zveze za psihoterapijo. Mi smo k tej usmeritvi v teoriji doprinesli sožitni in razvojni vidik antropologije, za prakso pa metodiko preventivne antropohigiene. Pri tem nadaljujemo razvoj misli Antona Trstenjaka (1906-1996), ki je imel široko in poglobljeno znanje celostne antropologije.
Ključne besede te terapevtske in preventivne panoge so poleg pojmov logoteorija, eksistencialna analiza, logoterapija, antropohigiena in celostna antropologija še: svoboda, vrednote, medsebojna intencionalna privlačnost človeka in vrednot, smisel in njegovo uresničevanje z ustvarjalnim delom, doživljanjem in stališčem, vest, odgovornost, uresničevanje človeka s preseganjem sebe, trpljenje, blaginja, bivanjska praznota, sožitje, razvoj, skupinsko socialno učenje, domača zdravila za dušo, telo in sožitje.
Pogoj za uspešno delo s pomočjo logoteorije, logoterapije in antropohigiene je vseživljenjsko poglabljanje znanja, obdelovanje lastnih dobrih in slabih izkušenj ter redno preventivno ali terapevtsko delo z ljudmi. To troje so enakovredni nosilci usposabljanja iz logoterapije in antropohigiene.
Leta 2023 sta Inštitut Antona Trstenjaka in Inštitut Stopinje ustanovila Inštitut za logoterapijo, ki ima glavni namen kakovostno usposabljanje logoterapevtov v Sloveniji.

Znanja in metode logoteorije, logoterapije in antropohigiene – spoznanja in izkušnje Viktorja Frankla, Elisabeth Lukas, Antona Trstenjaka in današnjih logoterapevtov odgovarjajo na stiske današnjega človeka in sožitja ljudi v družini, službi in družbi.

Človeku pomagajo krepiti duhovne zmožnosti – notranjo svobodo in usmerjanje sebe, da prevzame odgovornost za svoje odločitve, sprejme izzive in najde smisel v svojih izkušnjah.

Ta znanja in metode pomagajo tako pri poklicnem in prostovoljskem delu kakor pri lastnem osebnostnem razvoju v vsakdanjem življenju, v stiskah in v blaginji.

Integrirana dolgotrajna oskrba

Jože Ramovš

Pričujoča knjiga je prispevek pri uvajanju sodobne integrirane dolgotrajne oskrbe v Sloveniji. Povod zanjo je podiplomski študij integrirane zdravstvene in socialne oskrbe. Sodobna znanja in dobre prakse o dolgotrajni oskrbi pa potrebujejo poklicni oskrbovalci vseh strok, ki delajo v domovih za stare ljudi in drugih oskrbovalnih programih, družinski in drugi neformalni oskrbovalci, ki opravljajo največji del tega dela. Da bomo prišli iz opešane tradicionalne oskrbe v sodobni sitem pa ta znanja nujno potrebujejo politiki in uprava na državni in občinski ravni ter novinarji, izobraževalci in kulturniki, ki javnost informirajo, ozaveščajo in usposabljajo.

Dobro je biti človek

Dr. Anton Trstenjak

Anton Trstenjak, DOBRO JE BITI ČLOVEK, 2. izdaja. Ljubljana: Inštitut Antona Trstenjaka in Salve d.o.o., 2018, 164 strani.

Anton Trstenjak (1906–1996) je bil najbolj  znan kot psiholog – s tega področja je polovica od njegovih skoraj petdesetih knjig; ostale so filozofske, teološke, kulturološke in svetovalno-terapevtske. Vse njegovo znanstveno, pedagoško in svetovalno delo pa povezuje poglabljanje v temeljno antropološko vprašanje Kdo in kaj je človek? S tega področja je tudi njegova knjiga Dobro je biti človek, ki je bila po 30 letih ponatisnjena po zaslugi gospe Danice Sebanc; branje tretjega dela te knjige jo je tako obogatilo, da jo je želela imeti na voljo sama in z njo postreči drugim.

V prvem delu knjige povzema Trstenjak spoznanja o značilnih lastnostih, zaradi katerih je človek človek in se bistveno razlikuje od vseh drugih živih bitij, v drugem delu pa je prikazana senčna stran človeka – njegova tragika ob nesrečah, zmotah, hudobiji in smrti; ta del ima zgovoren naslov Hudo je biti človek. Druga polovica knjige daje pritrdilni odgovor naslovu Dobro je biti človek. V njem daje Trstenjak kot veren kristjan odgovor na vprašanje, kako se usmerjati v srečno, zadovoljno, kakovostno in plodno življenje zase in za skupnost. Prepričljivo pookaže, da dobrota ni sirota, ampak je božja – človekova dobrota je svetloba na poti osebnega zorenja, pri uresničevanju želje po lepem medčloveškem sožitju in pri reševanju težav in stisk, s katerimi se sleherni srečuje v življenju.

Generacije, medgeneracijski odnosi, medgeneracijska politika - kompendij v več jezikih

Vujović Ana, Svetelšek Ajda in ostali

Kompendij sestavljajo adaptacije originalnega nemškega besedila v 17 različnih jezikov, poleg nemškega in slovenskega še v francoski, angleški, italijanski, španski, poljski, portugalski, madžarski, romunski, švedski, litvanijski, turški, bosansko-hercegovski, ukrajinski, ruski in kitajski jezik. Formalna oblika kompendija je zasnovana na način, ki lajša primerjavo med različnimi jezikovnimi adaptacijami. Tako je dodana vrednost publikacije ta, da jo lahko uporabimo tudi kot pripomoček za medkulturne primerjave.

Pri oblikovanju kompendija smo izhajali iz predpostavke, da družinski in družbeni medgeneracijski odnosi igrajo ključno vlogo pri oblikovanju individualne in kolektivne identitete, ter so na ta način pomembno vključeni v razvoj družbe. Ker imajo kot taki izjemen pomen na področju socialnih znanosti in socialne politike, se z medkulturno usklajenim pojmovanjem medgeneracijskih konceptov obetajo nove možnosti za teoretično, empirično in praktično delo.

Spletno obliko kompendija lahko naložite na spodnji povezavi, pri tem pa lahko poljubno izbirate individualne jezikovne adaptacije ali različne kombinacije jezikovnih adaptacij:

http://www.generationen-compendium.d

Sožitje v družini

Jože Ramovš

Učenje lepega sožitja je trajna naloga vsakega izmed nas, če hočemo, da bo naše potovanje z drugimi skozi življenje prijetno in rodovitno. Potreba po lepšem sožitju v družini je danes bolj pereča kakor kdajkoli doslej. Neuspeh, ki ga ljudje doživljajo v zakonskem in partnerskem sožitju, onesrečuje vse družinske člane, še nabolj pa otroke. Če zboljšamo družinsko sožitje, odpiramo tudi izhod iz družbene slepe ulice v lepše sožitje in sodelovanje med različnimi skupinami, skupnostmi in narodi. Na poti učenja lepega sožitja pa so potrebni smerokazi. Nekaj koristnih lahko najdete v tej knjigi ob sodobnih spoznanjih in dobrih izkušnjah.

 Odlomek iz knjige

Da branje te knjige ne bi bilo jalovo modrovanje, se nekaj minut zaustavimo in naredimo vajo z treniranje svojega doživljanja:

V svojem spominu poiščite izkušnjo, ki je nekomu v družini, službi ali drugje v moji bližini korak spodrsnil v hudo stisko: materialno ali v odnosih. Jaz sem ob njem to njegovo stisko začutil in nekaj naredil, da se je težava vsaj delno rešila. Ko se spomnim takšne svoje dobre izkušnje, to zgodbo čimbolj živo podoživim; v spominu občutim, kako je potekala, kako sem jo doživljal, kaj sem naredil, kako sem se počutil po tem.

Ozka je brv nad prepadom po poti skozi življenje. Nihče ne gre po njej trajno zdrav in materialno varen, nihče v nenehno skladnem medčloveškem sožitju z vsemi. Vsakomur prej ali slej zdrsne noga proti prepadu materialnega pomanjkanja, vsakomur pogosteje ali redkeje zdrsne proti prepadu slabih medčloveških odnosov ali razmerij. Rešuje nas to, da po brvi ne hodimo sami, ampak skupaj, da se lahko podpiramo, varujemo, pomagamo v zdravju in bolezni, v sreči in nesreči, v dobrem in hudem.

...

Knjiga je trdo vezana, tako da je primerna za darilo, lažje pa jo držite v rokah tudi za domače branje. Ima 530 strani. Izšla je leta 2017, po vsebini pa je te dni, ko več časa preživljamo skupaj, tako aktualna kot le malo katera druga.