Zakaj Slovenija zaostaja pri reševanju perečih nalog oskrbovanja onemoglih starih ljudi in pri reševanju svoje demografske krize?

Zadovoljstvo s svojim življenjem je pomembno gibalo življenja. Trstenjak je pred pol stoletja opravil obsežno raziskavo Ko bi še enkrat živel. Pri njej je izhajal iz dejstva, da živimo samo enkrat, zato je pomembno, kako živimo. Smisel razmišljanja o tem, v čem bi svoje ravnanje spremenili, če bi še enkrat živeli, je predvsem to, da spremenimo, kar je mogoče spremeniti, in sprejmemo, kar ni. Spreminjanje in sprejemanje lastne zgodovine, ki vključuje občasne obračune preteklih storjenih in opuščenih dejanj, je posebej pomembno za kakovostno in zdravo staranje. Iz tega razloga, pa tudi v želji nadaljevati Trstenjakovo delo na njegovem Inštitutu, smo v nacionalno raziskavo Potrebe, zmožnosti in stališča prebivalcev Slovenije, ki so stari 50 let in več, vključili tudi vprašanja o zadovoljstvu s svojim življenjem in željah po spremembah, če bi bilo to možno. Dve tretjini starejše populacije je zadovoljnih s svojim dosedanjim življenjem, izrazito nezadovoljnih je slabe tri odstotke, dobra četrtina je delno zadovoljnih. Analiza želenih sprememb je pokazala vsebinske kategorije, ki so podobne tujim raziskavam in deloma primerljive s Trstenjakovo. Kategorija, kjer bi najpogosteje želeli drugačno usmeritev svojega življenja, je na prvem mestu izobrazba, sledijo delo, odnosi in lastni jaz. Potrdilo se je tudi spoznanje, da ljudje bolj omenjajo opustitve dejanj kakor dejanja, ki so jih storili; sredi med njima so želje po tem, da bi bili dejanje storili drugače, kot so ga. Z nezadovoljstvom v življenju pa so bolj povezana dejanja, ki jih želimo spremeniti.

Teoretična izhodišča: Dolgoživost in drugi demografski trendi vplivajo na pojav štirigeneracijskih družin.  Ljudje najševilčnejše vstopijo v vlogo prababic in pradedkov okoli 80 leta starosti. To je skupina prebivalstva, ki najhitreje narašča.

Metoda: Študija temelji na mednarodni raziskavi  SHARE, 2006/2007. Obdelali smo vzorec 14.324 anketirancev, ki so odgovorili na vprašanje, ali imajo pravnuke, ter podrobneje analizirali 2118 anketirancev s pravnuki. SHARE temelji na reprezentativnem nacionalnem vzorcu ljudi, starih 50 let in več, iz 14 držav Evrope.

Rezultati: Delež štirigeneracijskih družin se med populacijo, staro 50 let in več, giblje od 6,1 % do 6,8 %. Prastarši so v povprečju stari 78,7 leta in so 12,8 leta starejši od anketirancev brez pravnukov. Prastarši, ki so imeli v povprečju več otrok (p = 0,000) in vnukov (p = 0,000), imajo tudi več pravnukov. Število pravnukov je naraščalo s starostjo (p = 0,000). Splošna ocena zdravja je upadala z višjo starostjo (p = 0,006), naraščalo je število prastaršev z dolgotrajno boleznijo (p = 0,006) in z omejenostjo v aktivnostih (p = 0,000). Prastarši, ki so svoje zdravje ocenili kot zelo dobro, so bolj pozitivno gledali na življenje (p = 0,000).

Razprava: Gre za prvo tovrstno evropsko študijo prastaršev, ki daje vpogled v sociodemografske značilnosti prastaršev, primerja anketirance s pravniku in anketirance brez pravnukov, nudi vpogled v zdravstveno stanje, počutje in odnos do življenja prastaršev. Študija ne obravnava poglobljeno odnosov znotraj štirigeneracijskih družin in vlog, ki jih imajo prastarši v družini. Vprašanja na te odgovore bo moč doseči z bolj usmerjeno in poglobljeno raziskavo prastaršev.

Poročilo z naslovom Premagovanje stigme demence (Overcoming the stigma of dementia) je že četrto svetovno poročilo o demenci, ki ga izdaja Alzheimer's Disease International (ADI). Prvo poročilo, Globalna prevalenca in vpliv demence, je bilo izdano leta 2009. Sledilo je poročilo o globalnih ekonomskih stroških demence v letu 2010, v letu 2011 pa je bila tema poročila koristnost zgodnjega diagnosticiranja in intervencij.

Knjiga Canadian Housing Observer na 184 straneh zajema devet poglavji. V tem prikazu se bomo osredotočili na osmo poglavje, ki govori o bivalnih razmerah starih ljudi.

Medgeneracijske skupine za kakovostno staranje in sožitje se že četrt stoletja širijo po vsej Sloveniji; verjetno se vsak teden v kakih osemsto skupinah sreča po kakih deset starejših ljudi in v marsikateri skupini z njimi tudi kdo iz mlajših generacij. V teh skupinah živi medsebojna človeška bližina in opora, ki se izraža v prijetnem vzdušju in različnih dejavnostih: od telovadbe do spominskih vaj, od pohodov do ročnih del, od petja do praznovanj … Nepogrešljiva dejavnost v vsaki od teh skupin je pogovor o lepih doživetjih in dobrih izkušnjah vsakega od navzočih.

Knjižica avtorja dr. Boruta Poljšaka na 143 straneh pojasnjuje 10 znanstveno utemeljenih nasvetov za lepo in zdravo življenje v poznih letih. Knjižica je vsebinsko razdeljena na tri večje sklope, in sicer na uvod, ukrepe za upočasnitev staranja in na zaključek. Na koncu so dodani še sklepna misel, literatura in slikovni viri. V tem prikazu se bomo omejili le na nekaj najbolj zanimivih ugotovitev iz posameznih podpoglavij.

CH: KAKO PREPREČITI IZGUBO MIŠIČNE MASE V STAROSTI?

SVE:KAKO DODATI ŽIVLJENJU LETA?

VB: KOGNITIVNI UPAD V POVEZAVI Z DEBELOSTJO

ZDA:IZGUBA SLUHA IN DEMENCA

ZDA:VISOKA CENA OSAMLJENOSTI

ZDA: VROČINSKA KAP

VB: KAKO MLADI POMAGAJO STARIM LJUDEM PRI UPORABI SPLETA?

Izbor gerontoloških dogodkov doma in po svetu.

Osrednji dogodek leta 2012 je bila 20-letnica Inštituta Antona Trstenjaka, ki smo jo proslavili z Mednarodno konferenco medgeneracijska solidarnost in staranje, 5. oktobra v Kongresnem centru na Brdu pri Kranju.

Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov je vzgojna organizacija, ki ima okoli 4500 članov, v starosti od 6 do 29 let in deluje v 71 lokalnih enotah po vsej Sloveniji.

Kot medgeneracijski center, ki zagotavlja kvalitetno preživljanje prostega časa vsem generacijam, predvsem pa tretji generaciji, omogočamo aktivno in kvalitetno bivanje starejših v njihovem domačem okolju in povezovanje z mlajšimi generacijami. S programom, ki ga strokovno vodi Center za socialno delo Laško, finančno pa podpira Občina Laško, prispevamo h kvaliteti socialnega in družbenega okolja Občine Laško v ožjem in širšem pomenu, posamezniku pa dajemo občutek socialne vključenosti, katera je mlajšim generacijam tako samoumevna, starejši pa jo doživljajo kot boleč »dodatek« jeseni njihovega življenja.

V Proustovem ciklu sedmih romanov Iskanje izgubljenega časa, zlasti v prvih treh romanih, ima lik babice posebno mesto.

Med odlično staro gospo, občudovalko umetnosti, ki rada bere pisma gospe de Sévigné, si nabira moči v naravi, ceni neizumetničenost, za katero je gosposkost neodvisna od družbenega položaja in njenim zelo bistrim, a občutljivim in bolehnim vnukom, ki se sam v sebi dramatično bori, da bi s pisanjem našel izgubljeni čas in s tem osmislil svoje bivanje, je globoka vez.

Izbor odlomkov predstavi, kako v različnih trenutkih njunega življenja babica tankočutno prisluškuje vsem vnukovim vzgibom v želji, da bi se razvil v zdravo osebnost, on pa opazuje vse, kar vidi, sliši, vonja, okuša in na osnovi vtisov raziskuje, se kar naprej uči, išče resnico o sebi, drugem, življenju v vseh pojavnih oblikah, v različnih obdobjih življenja, v resničnosti, sanjah in spominu.

Dolgo po babičini smrti, mama pove sinu, da ga je babica označila za najneznosnejšega in hkrati najljubeznivejšega malčka.

Dr. Vladimir Špidla je nekdanji komisar Evropske unije za zaposlovanje, socialne zadeve in enake možnosti, predsednik češke vlade in za kratek čas tudi predsednik države. Njegova bogata poklicna pot obsega različna področja, od fizičnega do visoko kvalificiranega dela ter pomembnih političnih funkcij.  Z njegovim odmevnim delom v Komisiji EU smo se v Sloveniji seznanili predvsem ob nastajanju Zelene knjige o odzivu na demografske spremembe z naslovom Nova solidarnost med generacijami. Nanjo se še vedno sklicujemo in v času slovenskega predsedovanja EU smo jo skupaj z njim promovirali na konferenci EU o medgeneracijski solidarnosti in dolgotrajni oskrbi na Brdu pri Kranju konec aprila 2008. V evropskem letu aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti je novembra 2012, tudi na Brdu pri Kranju, imel uvodno predavanje na mednarodni konferenci o medgeneracijski solidarnosti in staranju.

Dr. Ksenija Saražin Klemenčič je doktorica ekonomskih znanosti. Po dolgih letih udejstvovanja na področju ekonomike zdravstva in nekajletnem službovanju v Evropskem parlamentu išče na področju gerontologije nove strokovne izzive.

Dr. Jože Ramovš je antropolog in socialni delavec. Zadnji dve desetletji dela predvsem na področju socialne gerontologije. V ospredju njegove znanstvene in akcijske pozornosti so med drugim medgeneracijsko sožitje in komunikacija, osebna priprava na kakovostno staranje in družbena priprava na velik delež starega prebivalstva ter oblikovanje novih medgeneracijskih programov v sodobni socialni mreži.

Občina Kostel se razteza v lepi dolini Kolpe in na njenih pobočjih na slovenski strani. Čudovito neokrnjeno naravo krasijo Kolpa – ena najčistejših slovenskih rek, slap Nežica tik nad Kostelom ob glavni cesti iz Kočevja proti Hrvaški, gozdovi bogati z divjadjo, kraške jame in čudovite gorske stene, v katerih gnezdi celo orel. Navedeno območje v celoti leži v območju naravne dediščine Natura 2000.