Status: Na zalogi
Cena izvoda: 6,00 €
Ivanka Bižal in Ksenija Ramovš: Fizioterapija postavi starega človeka ponovno na noge
Ana Vujović: Konferenca EAST raziskovalne mreže
Jože Ramovš: Načela in smernice za dobro počutje in dostojanstvo starejših, potrebnih dolgotrajne oskrbe
Ivanka Bižal: Nasveti Ivanke Bižal za negovanje bolnika v domačem okolju
Tjaša Mlakar, Ana Vujović: Obravnavanje problematike trpinčenja starejših na evrpski ravni
Jože Ramovš: Razbremenilna pomoč
Maša Birsa: Svetovni alias paliativne oskrbe ob koncu življenja
Jože Ramovš: Uvodnik
Tudi tokratna številka revije ima kot večkrat v zadnjih letih največ prispevkov o dolgotrajni oskrbi. Razlog je želja, da bi tudi slovenska država čim prej sprejela kakovosten zakon o dolgotrajni oskrbi, se pri tem zgledovala po dobrih izkušnjah drugih evropskih držav ter bi glede oskrbovanja upoštevala podatke o potrebah, zmožnostih in stališčih prebivalcev Slovenije.
V Sloveniji imamo malo podatkov o tem, kako se spreminja odnos s starimi starši, ko vnuk odrašča, zato nas je zanimalo, kakšen je ta odnos v slovenskem prostoru, kjer večina starih staršev in vnukov živi relativno blizu drug drugega. Sestavili smo vprašalnik, na katerega je odgovarjalo 344 mladostnikov in mladostnic, starih od 12 do 22 let. Iz odgovorov smo dobili šest lestvic, ki opisujejo odnos med vnuki in starimi starši: skupno preživljanje časa, interes, zaupnost, antagonizem, vzajemna pomoč in preteklost. Ugotovili smo, da so stari starši bolj vključeni v življenje mlajših mladostnikov in manj v življenje tistih, ki so v srednjem in poznem mladostništvu. Rezultati so pokazali, da so vnuki približno enako čustveno povezani z babicami in z dedki. Babice z vnuki preživijo več časa in so bile v preteklosti bolj vključene v njihovo življenje v primerjavi z dedki. Prav tako vnuki babicam bolj zaupajo kot dedkom. Ugotovili smo, da so starejši stari starši bolj vključeni v življenje vnukov kot mlajši ter da stari starši z zdravstvenimi težavami preživijo z vnuki manj časa kot tisti brez težav.
Članek izhaja iz podatkov, da opravijo družinski oskrbovalci v Evropi 70–90 % oskrbe starostno onemoglih, invalidnih in kronično bolnih ljudi. Brez njih si ni mogoče zamisliti vzdržnega sistema dolgotrajne oskrbe. Družinski oskrbovalci v današnjih življenjskih razmerah čedalje težje opravljajo svojo oskrbovalno vlogo. Njihova najbolj pereča potreba je strokovna in javna pomoč za razbremenitev. Avtorica se naslanja predvsem na članek Improving Policies for Caregiver Respite Services (Rose in sod., 2015), ki poroča o stanju na tem področju in razbremenilnih prizadevanjih družinskih oskrbovalcev v ZDA. Pregledni prikaz stanja, ukrepov in dilem odgovarja ne samo na potrebe družinskih oskrbovalcev v Sloveniji, ampak je aktualen tudi za snovalce slovenskega sistema in zakona o dolgotrajni oskrbi. To dvoje namreč ne more zadostiti svoji osnovni nalogi, če ne vpelje učinkovitih ukrepov za razbremenitev družinskih oskrbovalcev.
Leta 2010 je izšla Evropska listina pravic in dolžnosti starejših, potrebnih dolgotrajne oskrbe; o njej smo poročali v Kakovostni starosti (letnik 2011, št. 1, str. 48-51). Podobno kot nastajanje in sprejem tega dokumenta je AGE Platform Europe koordiniral tudi nadaljevalni EU-projekt WeDO – Wellbeing and Dignity of Older people (http://www.wedo-partnership.eu), v katerem so iskali načela in smernice za dobro počutje in dostojanstvo starejših, potrebnih dolgotrajne oskrbe. Rezultat projekta je tudi dokument Evropski okvir kakovosti storitev dolgotrajne oskrbe, ki je izšel v trinajst evropskih jezikih partnerjev in je dostopen na spletni strani (http://wedo.tttp.eu/european-quality-framework-long-term-care-services) in v tiskani obliki.
Svetovna zveza paliativne oskrbe – WPCA (Worldwide Palliative Care Alliance) je globalna zveza, katere glavni namen je razvoj hospica in paliativne oskrbe v svetu. V okviru svojega delovanja je izdala Svetovni atlas paliativne oskrbe, ki govori predvsem o potrebi po paliativni oskrbi na globalni in regionalni ravni.
15. junija letos se je odvil že 10. svetovni dan ozaveščanja o trpinčenju starejših. Določili sta ga Mednarodna mreža za preprečevanje zlorab starejših in Svetovna zdravstvena organizacija pri Generalni skupščini Združenih narodov (v resoluciji 66/127) ter predstavlja dan v letu, ko ves svet izraža nasprotovanje zlorabi in trpinčenju starejših ljudi.
Kratica EAST pomeni vzhodnoevropske starajoče se družbe v tranziciji (Eastern-European Ageing Societies in Transition). Mreža EAST je vzhodnoevropska raziskovalna mreža oxfordskega inštituta za staranje prebivalstva. Poslanstvo mreže je povezovanje s sodelavci iz Vzhodne in Srednje Evrope, zato izvaja aktivnosti skupnega raziskovanja na področju problemov staranja ter z usposabljanjem in mentorstvom programom nudi podporo v izgradnji kapacitet.
AVTORJA: Ivanka Bižal je upokojena fizioterapevtka, ki je v svoji poklicni karieri v Zdravstvenem domu Kočevje pionirsko uvajala patronažno fizioterapijo na domu. V svojem kraju je med ljudmi zelo spoštovana, ker je neštetim po poškodbi, kapi ali hudi bolezni pomagala, da so se vrnili na svoje delo, postali samostojni pri vsakdanjih opravilih, se postavili na noge ali v svoji invalidnosti živeli bolj kakovostno. Poleg poklicne rehabilitacijske fizioterapije se že desetletja posveča tudi preventivnim telovadnim skupinam za zdravo staranje, zadnja leta kot prostovoljka tudi preprečevanju padcev v starosti. Stalno se izobražuje, v svojem strokovnem delu pa je dejavna tudi po upokojitvi.
Ksenija Ramovš je dipl. socialna delavka in mag. sociologije. Je direktorica in raziskovalka na Inštitutu Antona Trstenjaka, kjer se posveča predvsem razvoju in širjenju mreže preventivnih programov za kakovostno staranje in medgeneracijsko sožitje, raziskovalnemu delu in izobraževanju kadrov. Njena bibliografija obsega znanstvene monografije in članke s področja gerontologije, medgeneracijskega sožitja ter zasvojenosti in omam, kjer več kakor dve desetletji vodi terapevtske skupine.
Oskrba in nega svojca v domačem okolju nam poleg obilice pozitivnih izkušenj postavljata tudi nove izzive, porajata nove skrbi in vprašanja. Ker je skrb za svojca običajno dolgotrajen proces je pomembno poznati najoptimalnejše pristope in praktične nasvete ter jih dosledno upoštevati.
Oskrba in nega bolnega svojca naj se začneta že pred vrnitvijo v domače okolje. V času zdravljenja poskušajmo biti v kontaktu s sobnim ali z oddelčnim zdravnikom. Tako bomo seznanjeni s potekom bolezni, z načrtovanim zdravljenjem, z morebitnimi napotitvami v negovalno bolnico, z rehabilitacijo ali z odpustom v domačo nego.