English site

Povečaj črkePomanjšaj črke

Inštitut Antona Trstenjaka

Resljeva 11
p.p. 4443
1001 Ljubljana

tel.: +386 1 433 93 01
fax: + 386 1 433 93 01

Novice

Predstavnica Inštituta Antona Trstenjaka se je v začetku septembra 2024 udeležila novinarskega obiska treh dobrih praks medgeneracijskega sodelovanja na Dunaju.

Dunaj ima skoraj dva milijona prebivalcev, od tega več kot 400.000 starejših od 60 let.

Dunajčani so ponosni na svoje mesto z veliko zelenih površin, na voljo so socialna stanovanja, dober zdravstveni sistem, obsežne storitve socialnega varstva, mesto si prizadeva za zelen, inovativen in trajnostni razvoj, za skupno dobro celotnega mesta in njegovih prebivalcev.

Starejši prebivalci so pomembna skupina na vseh področjih življenja na Dunaju - nastanitev, mobilnost, varnost in zdravje, zato je cilj mestne uprave starejšim omogočiti samostojno življenje in možnosti aktivnega sodelovanja v družbi.

Številni ukrepi kažejo na zavezanost Dunaja k ustvarjanju starosti prijaznega okolja: gosto prepletena mreža storitev zdravstvene nege in socialne oskrbe, možnosti rekreacije, cenovno dostopna najemna stanovanja, prilagojena za varno in samostojno staranje, podporne in socialne ugodnosti, dobro razvito in dostopno omrežje javnega prevoza itd. Nenazadnje je tudi mesto Dunaj član mednarodne mreže starosti prijaznih mest in občin. 

Letošnji evropski dan družinskih in drugih neformalnih oskrbovalcev poteka pod geslom Neformalni oskrbovalci so partnerji v oskrbi – za pravično ureditev položaja družinskih oskrbovalcev!

Usmerja nas v uspešnejše reševanje enega najbolj perečih izzivov današnje Evrope – razviti humano, finančno in kadrovsko zdržno dolgotrajno oskrbo ob današnjem staranju prebivalstva. To je mogoče samo s partnerstvom med vsemi deležniki dolgotrajne oskrbe: državo in njenim uzakonjenim sistemom, zdravstveno, socialno in drugimi strokami ter samimi družinskimi in drugimi neformalnimi oskrbovalci.

Dejstva so jasna. Vsak deseti Evropejec nekaj ur tedensko ali celo dnevno skrbi za svojega bolnega, starostno onemoglega ali invalidnega svojca, soseda ali prijatelja. Še vsaj toliko žena, mož, snah, zetov, hčera, sinov, vnukov, sester, bratov, staršev in drugih družinskih članov, sosedov in prijateljev je pri tem udeleženih bolj od daleč. V Sloveniji neposredno oskrbuje nad dvesto tisoč ljudi, v Evropi čez 44 milijonov. Družinski in drugi neformalni oskrbovalci s svojim delom zagotavljamo kar 80 % oskrbe. Pomembno je upoštevati dejstvo, da vloga neformalnega oskrbovalca bližnjih prej ali slej čaka vsakega. Nanjo se je pametno pripraviti, da jo opravimo kakovostno za onemoglega bližnjega in za svoj lastni razvoj; ta priprava pa je naloga tako vsakega samega, kakor zdravstvene in drugih strok ter države, ki je odgovorna za sistem oskrbe v družbi.

Brez nas, družinskih in drugih neformalnih oskrbovalcev, ne gre, to naše delo pa je velikokrat zelo naporno. Partnersko sodelovanje uspeva, če se poznamo in spoštujemo; če so neformalni oskrbovalci v državi in družbi enakovreden del sistema dolgotrajne oskrbe, da dobijo od stroke znanje, od države pa razbremenilno pomoč.

 

 

V Zasavju to jesen na Inštitutu Antona Trstenjaka v sodelovanju s Centrom za socialno delo Zasavje organiziramo preventivne delavnice Varno staranje. Sklop treh delavnic bomo najprej izvedli v občini Hrastnik, in sicer bo prva delavnice že v četrtek, 26. 9. 2024 (glej vabilo). V nadaljevanju pa bomo delavnice ponovili še v občini Trbovlje in nato še v Zagorju. Udeležba je brezplačna.
Prijazno vabljeni!

 

Svetovni dan ozaveščanja o nasilju nad starejšimi je opomnik, da moramo kot družba in posamezniki prevzeti odgovornost za zaščito naših starejših. Zavežimo se, da si bomo vsak dan prizadevali za bolj varno, spoštljivo in podporno okolje za starejše ljudi. Njihova modrost, izkušnje in prispevek k družbi so neprecenljivi in zaslužijo našo popolno podporo in zaščito.

Kaj je nasilje nad starejšimi?
Nasilje nad starejšimi se lahko kaže v različnih oblikah, vključno s fizičnim, psihološkim, finančnim nasiljem in zanemarjanjem. Fizično nasilje vključuje telesne poškodbe ali grožnje, psihološko nasilje pa je v obliki zastraševanja, žaljenja in izolacije. Finančna zloraba vključuje nepravično izkoriščanje premoženja starejših oseb, medtem ko zanemarjanje pomeni neustrezno oskrbo in premalo pozornosti.
 
Nasilje nad starejšimi ljudmi je pogosto skrito
Mnogi starejši, ki doživljajo nasilje, ga bodisi ne prepoznavajo ali pa ne vedo, kam se lahko obrnejo po pomoč. Starejši se pogosto bojijo posledic prijave, zlasti če jih zlorabljajo bližnji družinski člani ali skrbniki. Ozaveščanje o tej temi je ključno, saj nas spodbuja k razmisleku o tem, kje in kako pogosto se nasilje dogaja nad starejšimi ter kako ga lahko preprečimo.

Nasilje nad starejšim ruši vrednote solidarnosti in spoštovanja
Razlogi za nasilje nad starejšimi so kompleksni in mnogovrstni. To so lahko ekonomski pritiski, medgeneracijske napetosti, nezadostno znanje oskrbovalcev o ustrezni oskrbi starejših in pomanjkanje podpore za poklicne in družinske oskrbovalce. Posledice nasilja so hude – fizične poškodbe, psihološke travme, socialna izolacija in celo smrt. Nasilje nad starejšimi tudi negativno vpliva na širšo skupnost, saj ruši vrednote solidarnosti in spoštovanja.

Vsak izmed nas ima vlogo pri preprečevanju nasilja nad starejšimi
Pri preprečevanju nasilja imajo pomembno vlogo tako starejši kot njihovi svojci ter zaposleni, ki izvajajo storitve za starejše. Zaradi sprememb, ki jih prinaša starost, je potrebno iskati ravnovesje med ohranjanjem samostojnosti starejše osebe in nudenjem pomoči. Pokroviteljski odnos do starejših moti sožitje in prispeva k nestrpnosti do njih. Odprta in spoštljiva komunikacija zmanjšuje možnost nesporazumov ter posledično uspešno preprečuje nasilje.

Potrebne spremembe
Za učinkovito preprečevanje nasilja nad starejšimi so potrebne sistemske spremembe. To vključuje krepitev zakonodaje, ki ščiti starejše, zmanjševanje revščine ter zagotavljanje ustreznih storitev za žrtve nasilja. Prav tako je pomembno vlaganje v izobraževanje poklicnih in družinskih oskrbovalcev.

Program Staranje brez nasilja
je preventivni program, ki ga od leta 2015 izvajamo na Inštitutu Antona Trstenjaka pod okriljem Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, v okviru katerega izvajamo delavnice za preprečevanje nasilja, organiziramo skupine za varnejšo starost, pomagamo krepiti varovalne dejavnike, nudimo osebno svetovanje in informiranje o oblikah pomoči ter spodbujamo prostovoljstvo in socialno vključenost. V kolikor vas zanima več o programu ali bi se želeli vanj vključiti nam pišite na: info@iat.si ali pokličite na 01 433 93 01.
Le še nekaj dni nas loči do zaključka prijav na seminar Uvod v logoterapijo, ki bo potekal 20.6.2024 (16:00 - 21:00) in 21.6.2024 (9:00 - 15:30) v Ljubljani, na Inštitutu Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje.
Seminar Uvod v logoterapijo vodita prof. dr. Jože Ramovš, logoterapevt s 4-letno specializacijo pri dr. Elisabeth Lukas, učenec Viktorja Frankla in Antona Trstenjaka in mag. Martin Lisec, direktorInštituta Stopinje.
Seminar je gratis, plačate le materialne stroške v vrednosti 99 EUR (knjiga, drugo učno gradivo, večerja, kosilo).
PRIJAVA: https://forms.gle/NNoV4sUBgFqjfvEm8
Več informacij najdete na letaku, vedno pa nam lahko tudi pišete na info@iat.si.
 
,,Človekovega ravnanja ne narekujejo razmere, na katere naleti, temveč odločitve, ki jih sam sprejme.'' -                                                                                 - Viktor Frankl -

vse novice »

Pretekli dogodki

V sredo, 12.6.2024 je Inštitut Antona Trstenjaka sodeloval na posvetu z naslovom "Staranje brez nasilja", ki sta ga organizirala Center za socialno delo Zasavje in Društvo upokojencev Zagorje.

Govorci na posvetu so bili: predsednik Društva upokojencev Tone Bele, ki je posvet tudi povezoval, vodja CSD Zasavje, enota Zagorje ob Savi, Adisa Mujčinović, koordinatorka za preprečevanje nasilja v družini CSD Zasavje, mag. Marjana Milek Ogrinc, višji policijski kriminalist PP Zagorje ob Savi, Matjaž Izgoršek, prostovoljka Marjana Vahtar, ki je predstavila program Starejši za starejše, Nika Nedeljko iz Zasavske ljudske univerze, ki je predstavila Večgeneracijski center Zasavje in Tatjana Prašnikar Đuran, strokovni vodja socialnovarstvenega programa Staranje brez nasilja, ki je predstavila pomen preventive in krepitve varovalnih dejavnikov na Inštitutu Antona Trstenjaka. Vabilu na posvet so se odzvali tudi predstavniki občine, lokalnih društev in domači župnik, kar daje vedeti, da gre za pomembno temo, ki je potrebno naslavljati. Posvet je bil dobro obiskan in je s tem tudi dosegel svoj namen.

#staranjebreznasilja, #MDDSZ, #sožitje

21. in 22. maja smo se udeležili letnega srečanja članov Evropske organizacije za podporo družinskim in drugim neformalnim oskrbovalcem Eurocarers.

Poleg glasovanja in formalnostim smo veliko pozornosti namenili pregledu preteklega leta in pogovorov o tem, kako želimo delo na evropskem nivoju nadaljevati v bodoče. Predvsem se vse bolj kaže potreba po krepitvi organizacij za družinske in druge neformalne oskrbovalce v državah članicah, saj močna združenja v državah pomenijo boljši pretok informacij in večjo verjetnost, da je glas družinskih in drugih neformalnih oskrbovalcev slišan in upoštevan.

V drugem delu programa smo naredili krajši pregled sprememb in napredka tako na raziskovalnem, kot na politično razvojnem področju. Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje je član evropskega združenja že od leta 2017.

#Eurocarers #neformalnioskrbovalci

 

15. maja je v Mariboru potekal Festival duševnega zdravja 2024. S prispevkom "Kaj pa duševno zdravje tistih, ki skrbijo za druge" sta sodelovali tudi Ana Ramovš in Ajda Cvelbar z Inštituta Antona Trstenjaka.

Na predavanju sta predstavili problematiko varovanja in krepitve duševnega zdravja tistih posameznikov – žena, hčera, snah, mož, sinov, sester, bratov, prijateljev, sosedov in drugih, ki doma skrbijo za kronično bolne, invalidne ali starostno onemogle bližnje osebe. Njihovo duševno zdravje je ogroženo zlasti zaradi pomanjkanja informacij in znanja, izgorelosti in doživljanja osamljenosti pri skrbi za druge. Na predavanju si bili prikazani tudi primeri dobre prakse kako skozi različne človeške razsežnosti (od telesne do eksistencialne razsežnosti) krepiti svoje duševno zdravje tudi v takšnih okoliščinah.

Organizatorjem festivala se zahvaljujemo za vabilo in odlično izvedbo festivala, ki je v ospredje postavil tako zelo pomembne teme. Hvaležni smo za priložnost, da smo tudi mi lahko prispevali k ozaveščanju o pomenu duševnega zdravja - tudi med veliko, a velikokrat skrito skupino neformalnih oskrbovalcev. Dogodek je vključeval različna zanimiva in poučna predavanja in delavnice, ki so spodbudile odprto razpravo in izmenjavo izkušenj na področju duševnega zdravja. Upamo, da se vidimo tudi prihodnje leto.

#festivalduševnegazdravja #NIJZ #neformalnioskrbovalci

vsi dogodki »

STAROSTI PRIJAZNA MESTA IN OBČINE

Klik na več informacij!

PROGRAMI IN PROJEKTI

MREŽA MEDGENERACIJSKIH PROGRAMOV ZA KAKOVOSTNO STARANJE

Več informacij →

STARANJE BREZ NASILJA

Več informacij →

Programa sofinancira:

WELL-CARE – vlaganje v duševno dobrobit in odpornost zaposlenih v dolgotrajni oskrbi in neformalnih oskrbovalcev z opredelitvijo, ocenjevanjem in spodbujanjem dobrih praks po vsej Evropi

Program v celoti financira

Evropska unija

Več informacij

Projekt VGC+

Program sofinancira:

 

--> Več informacij

Interreg projekt PROCAREFUL

Projekt PROCAREFUL se ukvarja z razvojem inovativnega hibridnega modela za boljše in bolj trajnostne storitve oskrbe na domu.

--> Več o projektu

Medgeneracijski razvojni program Krekovo središče 2 in Z roko v roki

Oba projekta sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Podpora za izvajanje operacij v okviru strategije lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost (podukrep 19.2)

logotip LAS

--> Več o delu na projektih

Erasmus + projekt RESIL4CARE

RESIL4CARE logo

Mednarodni Erasmus+ projekt, ki je namenjen izboljšanju sposobnosti in opolnomočenju družinskih in drugih neformalnih oskrbovalcev pri opravljanju svoje vloge.

 --> Več o delu na projektu

Erasmus+ projekt ITOSA (Inovative Techniques of Seniors Activation)

itosa

Mednarodni Erasmus+ projekt, katerega namen je ponuditi izobraževalcem nov inovativen program usposabljanja, ki starejše motivira za sodelovanje, učenje novih stvari in ustvarjalnost.

--> Več o delu na projektu 

Projekt CRP 2022: Promocija poklicev v dolgotrajni oskrbi

Projekt sofinancirata Javna agencija za raziskvalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) in Republika Slovenije, Ministrstvo za zdravje.

--> Več o delu na projektu

Interreg projekt DIGICARE4CE

DigiCare4CE logo

Interreg Central Europe projekt, ki spodbuja inovativne rešitve za izboljšanje kakovosti oskrbe in razvija transnacionalno strategijo za digitalno preobrazbo ustanov za oskrbo starejših.

--> Več o delu na projektu

Erasmus+ projekt CONVIDA+

convida

Erasmus+ projekt AgeinGreen 


-->več o projektu 

 

IZJAVA O VARSTVU OSEBNIH PODATKOV

Izjavo o varstvu osebnih podatkov lahko preberete tukaj

Anton trstenjak

Anton Trstenjak

Človek vse življenje šele postaja to, kar je - osebnost.
(Anton Trstenjak)

© 2010 - Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje