Resljeva 11
p.p. 4443
1001 Ljubljana
tel.: +386 1 433 93 01
fax: + 386 1 433 93 01
Predstavnica Inštituta Antona Trstenjaka se je v začetku septembra 2024 udeležila novinarskega obiska treh dobrih praks medgeneracijskega sodelovanja na Dunaju.
Dunaj ima skoraj dva milijona prebivalcev, od tega več kot 400.000 starejših od 60 let.
Dunajčani so ponosni na svoje mesto z veliko zelenih površin, na voljo so socialna stanovanja, dober zdravstveni sistem, obsežne storitve socialnega varstva, mesto si prizadeva za zelen, inovativen in trajnostni razvoj, za skupno dobro celotnega mesta in njegovih prebivalcev.
Starejši prebivalci so pomembna skupina na vseh področjih življenja na Dunaju - nastanitev, mobilnost, varnost in zdravje, zato je cilj mestne uprave starejšim omogočiti samostojno življenje in možnosti aktivnega sodelovanja v družbi.
Številni ukrepi kažejo na zavezanost Dunaja k ustvarjanju starosti prijaznega okolja: gosto prepletena mreža storitev zdravstvene nege in socialne oskrbe, možnosti rekreacije, cenovno dostopna najemna stanovanja, prilagojena za varno in samostojno staranje, podporne in socialne ugodnosti, dobro razvito in dostopno omrežje javnega prevoza itd. Nenazadnje je tudi mesto Dunaj član mednarodne mreže starosti prijaznih mest in občin.
Letošnji evropski dan družinskih in drugih neformalnih oskrbovalcev poteka pod geslom Neformalni oskrbovalci so partnerji v oskrbi – za pravično ureditev položaja družinskih oskrbovalcev!
Usmerja nas v uspešnejše reševanje enega najbolj perečih izzivov današnje Evrope – razviti humano, finančno in kadrovsko zdržno dolgotrajno oskrbo ob današnjem staranju prebivalstva. To je mogoče samo s partnerstvom med vsemi deležniki dolgotrajne oskrbe: državo in njenim uzakonjenim sistemom, zdravstveno, socialno in drugimi strokami ter samimi družinskimi in drugimi neformalnimi oskrbovalci.
Dejstva so jasna. Vsak deseti Evropejec nekaj ur tedensko ali celo dnevno skrbi za svojega bolnega, starostno onemoglega ali invalidnega svojca, soseda ali prijatelja. Še vsaj toliko žena, mož, snah, zetov, hčera, sinov, vnukov, sester, bratov, staršev in drugih družinskih članov, sosedov in prijateljev je pri tem udeleženih bolj od daleč. V Sloveniji neposredno oskrbuje nad dvesto tisoč ljudi, v Evropi čez 44 milijonov. Družinski in drugi neformalni oskrbovalci s svojim delom zagotavljamo kar 80 % oskrbe. Pomembno je upoštevati dejstvo, da vloga neformalnega oskrbovalca bližnjih prej ali slej čaka vsakega. Nanjo se je pametno pripraviti, da jo opravimo kakovostno za onemoglega bližnjega in za svoj lastni razvoj; ta priprava pa je naloga tako vsakega samega, kakor zdravstvene in drugih strok ter države, ki je odgovorna za sistem oskrbe v družbi.
Brez nas, družinskih in drugih neformalnih oskrbovalcev, ne gre, to naše delo pa je velikokrat zelo naporno. Partnersko sodelovanje uspeva, če se poznamo in spoštujemo; če so neformalni oskrbovalci v državi in družbi enakovreden del sistema dolgotrajne oskrbe, da dobijo od stroke znanje, od države pa razbremenilno pomoč.
V Zasavju to jesen na Inštitutu Antona Trstenjaka v sodelovanju s Centrom za socialno delo Zasavje organiziramo preventivne delavnice Varno staranje. Sklop treh delavnic bomo najprej izvedli v občini Hrastnik, in sicer bo prva delavnice že v četrtek, 26. 9. 2024 (glej vabilo). V nadaljevanju pa bomo delavnice ponovili še v občini Trbovlje in nato še v Zagorju. Udeležba je brezplačna.
Prijazno vabljeni!
12.6.2024 ob 0:00 /
V sredo, 12.6.2024 je Inštitut Antona Trstenjaka sodeloval na posvetu z naslovom "Staranje brez nasilja", ki sta ga organizirala Center za socialno delo Zasavje in Društvo upokojencev Zagorje.
Govorci na posvetu so bili: predsednik Društva upokojencev Tone Bele, ki je posvet tudi povezoval, vodja CSD Zasavje, enota Zagorje ob Savi, Adisa Mujčinović, koordinatorka za preprečevanje nasilja v družini CSD Zasavje, mag. Marjana Milek Ogrinc, višji policijski kriminalist PP Zagorje ob Savi, Matjaž Izgoršek, prostovoljka Marjana Vahtar, ki je predstavila program Starejši za starejše, Nika Nedeljko iz Zasavske ljudske univerze, ki je predstavila Večgeneracijski center Zasavje in Tatjana Prašnikar Đuran, strokovni vodja socialnovarstvenega programa Staranje brez nasilja, ki je predstavila pomen preventive in krepitve varovalnih dejavnikov na Inštitutu Antona Trstenjaka. Vabilu na posvet so se odzvali tudi predstavniki občine, lokalnih društev in domači župnik, kar daje vedeti, da gre za pomembno temo, ki je potrebno naslavljati. Posvet je bil dobro obiskan in je s tem tudi dosegel svoj namen.
22.5.2024 ob 0:00 /
21. in 22. maja smo se udeležili letnega srečanja članov Evropske organizacije za podporo družinskim in drugim neformalnim oskrbovalcem Eurocarers.
Poleg glasovanja in formalnostim smo veliko pozornosti namenili pregledu preteklega leta in pogovorov o tem, kako želimo delo na evropskem nivoju nadaljevati v bodoče. Predvsem se vse bolj kaže potreba po krepitvi organizacij za družinske in druge neformalne oskrbovalce v državah članicah, saj močna združenja v državah pomenijo boljši pretok informacij in večjo verjetnost, da je glas družinskih in drugih neformalnih oskrbovalcev slišan in upoštevan.
V drugem delu programa smo naredili krajši pregled sprememb in napredka tako na raziskovalnem, kot na politično razvojnem področju. Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje je član evropskega združenja že od leta 2017.
15.5.2024 ob 0:00 /
15. maja je v Mariboru potekal Festival duševnega zdravja 2024. S prispevkom "Kaj pa duševno zdravje tistih, ki skrbijo za druge" sta sodelovali tudi Ana Ramovš in Ajda Cvelbar z Inštituta Antona Trstenjaka.
Na predavanju sta predstavili problematiko varovanja in krepitve duševnega zdravja tistih posameznikov – žena, hčera, snah, mož, sinov, sester, bratov, prijateljev, sosedov in drugih, ki doma skrbijo za kronično bolne, invalidne ali starostno onemogle bližnje osebe. Njihovo duševno zdravje je ogroženo zlasti zaradi pomanjkanja informacij in znanja, izgorelosti in doživljanja osamljenosti pri skrbi za druge. Na predavanju si bili prikazani tudi primeri dobre prakse kako skozi različne človeške razsežnosti (od telesne do eksistencialne razsežnosti) krepiti svoje duševno zdravje tudi v takšnih okoliščinah.
Organizatorjem festivala se zahvaljujemo za vabilo in odlično izvedbo festivala, ki je v ospredje postavil tako zelo pomembne teme. Hvaležni smo za priložnost, da smo tudi mi lahko prispevali k ozaveščanju o pomenu duševnega zdravja - tudi med veliko, a velikokrat skrito skupino neformalnih oskrbovalcev. Dogodek je vključeval različna zanimiva in poučna predavanja in delavnice, ki so spodbudile odprto razpravo in izmenjavo izkušenj na področju duševnega zdravja. Upamo, da se vidimo tudi prihodnje leto.