Dogodki

5. maja 2009 je imela na Inštitutu Antona Trstenjaka predavanje o dobrih praksah pomoči družinskim oskrbovalcem starih ljudi pri nas in v tujini dr. Simona Hvalič Touzery. Družinski oskrbovalci onemoglih starih ljudi niso homogena skupina, saj se med seboj močno razlikujejo že po vrsti oskrbe, ki jo zagotavljajo in po njeni pogostosti. Poleg tega jih ločijo tudi njihove lastne značilnosti kot so starost, zaposlitveni status, spol, krvno-sorodstveni odnos do oskrbovane osebe ipd. V različnih podskupinah družinskih oskrbovalcev izstopajo različne značilnosti, težave in potrebe. Te pa je pri oblikovanju pomoči namenjene oskrbovalcem potrebno upoštevati.

As. dr. Mateja Dolenc Voljč, specialistka dermatovenerologije na Dermatološki kliniki Kliničnega centra v Ljubljani je v torek, 21. aprila na našem Inštitutu predavala o koži v starosti. Koža je organ našega telesa, s katero na najrazličnejše načine vzdržujemo stik z okolico. Sodeluje z nami pri vseh aktivnostih, s kožo se moramo ljudi in stvari dotikati, če želimo kaj več izvedeti o njihovi naravi. Z nami vred tudi koža nabira izkušnje. Marsičesa ne pozabi in s starostjo je tega vse več.

Aprila je na našem inštitutu v skopu projekta PPP za 3 predavala Mateja Berčan, dipl. m. s. Tema predavanja je bila nega starejšega človeka na domu. V nadaljevanju objavljamo prispevek, ki ga je pripravila na to temo.

Starost ne prihaja sama, pravi slovenski pregovor, s seboj prinaša bolezni in druge tegobe. Vendar pa je lahko tudi lepa, če jo le znamo sprejeti in smo ji kos. Četudi vas pestijo tegobe, se modro spoprimite z njimi in ne dovolite, da bi vas omejevale v stikih s prijatelji, znanci in ljudmi, ki jih imate radi. V domači negi je skrb za osebno higieno, prehranjevanje, gibanje, izločanje, spanje in počitek, oblačenje, komunikacijo, varnost ter prosti čas in rekreacijo individualno prilagojena vsakemu posamezniku, zato lahko dosega bistveno večjo kvaliteto. Ob tem pa je pomembno poznavanje nekaterih dejstev, ki jih s seboj prinaša proces staranja.

Med 14. in 16. aprilom smo na Inštitutu Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje gostili dr. Johna Bearda, direktorja novega Oddelka za staranje in tok življenja pri Svetovni zdravstveni organizaciji (Department of Ageing and Life Course) v Ženevi.

V svojem predavanju 7. aprila, nam je Jaka Kovač s Slovenske filantropije predstavil projekt SADEŽI DRUŽBE. Namen projekta je medgeneracijsko povezovanje. S projektom se želijo približati čim več starejšim, predvsem tistim, katerih ostali projekti ne dosežejo. V projektu so vključene osnovne in srednje šole, študentske organizacije, društva upokojencev in prostovoljske organizacije, ki delajo s starejšimi. S projektom želijo vzpodbuditi lokalne in regionalne skupnosti k sodelovanju pri razvijanju socialnih in izobraževalnih programov. Želja ustvarjalcev in izvajalcev projekta je, da bi poskusili narediti bolj odgovorno in socialno občutljivo družbo.

Mag. Primož Dolenc, dr. med. je 31. marca predaval o arterijski hipertenziji, tihi ubijalki. Mag. Primož Dolenc, dr. med. je zaposlen na Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljana, na  Kliničnem oddeleku za hipertenzijo.

Dr. Božidar Voljč je 24. marca 2009 imel predavanje z naslovom Starosti prijazna Ljubljana. Narašča število starih ljudi, kar je posledica določenih sprememb in uspehov zdravljenja. Vsaka generacija ima svoje potrebe, zaradi večjega števila starih ljudi so vedno bolj razširjene kronične nenalezljive bolezni. Vse več ljudi doživi visoko starost, stari ljudje so danes aktivnejši. Večina starih ljudi po svetu živi v mestih in velemestih, velika je razlika med mestom in podeželjem (v Sloveniji ta razlika ni velika).

Nasilje nad starimi ljudmi se razrašča v družinah in tudi v ustanovah, ki skrbijo in bdijo nad to populacijo pri nas in po svetu.  Svetovna zdravstvena organizacija je 15. junij razglasila za svetovni dan ozaveščanja o nasilju nad starejšimi.

17. marca je potekal na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (SAZU) posvet o uvedbi pouka gerontologije  in geriatrije v slovenskem zdravstvu. Vsak zdravnik, medicinska sestra, fzioterapevt, farmacevt ali drug strokovnjak, ki dela v zdravstvu, se pri svojem delu srečuje veliko ali celo pretežno s starejšimi ljudmi. Ob današnjem staranju prebivalstva in problemih, ki se pri tem odpirajo, bo v prihodnje tega še veliko več. Zato bi vsakdo moral pri dodiplomskem študiju pridobiti znanja o starosti, starih ljudeh, komuniciranju z njimi in posebna gerontološka znanja svoje poklicne usmeritve. Osnovna znanja o staranju, starih ljudeh in sožitju medgeneracijami pa je potrebno dobiti v osnovni in srednji šoli - tudi pri tem zamujamo vsaj četrt stoletja za potrebami časa. Današnji čas zahteva tudi podiplomske gerontološke specializacije v različnih zdravniških panogah in pri drugih zdravstvenih poklicih.

Senka Vrbica je pred kratkim magistrirala iz teme o sanjah na filozofski fakulteti. Človek velik del svojega življenja prespi in tudi presanja. Otroci in starostniki pogosto živo sanjajo, včasih je meja med sanjami in resničnostjo zabrisana. O sanjah govorimo malo in v tem je razlog, da smo povabili mag. Senko Vrbico k sodelovanju.