predavala je dr. Karin Kanc Hanžel, dr. med na Inštitutu Antona Trstenjaka
Dr. Karin Kanc Hanžel, ki je diabetologinja internistka in vodi zasebno ordinacijo s koncesijo Jaz in diabetes, je imela 24. novembra 2009 predavanje z naslovom Izzivi sladkorne bolezni v starosti. Sladkorna bolezen je »pandemija« v sodobnem času; na vsakega sladkornega bolnika sta dve ali so tri osebe, pri katerih bolezen ni odkrita. Pomembna sta preventiva in zgodnje odkrivanje bolezni. Normalna raven krvnega sladkorja čez dan se giblje med 4 mmol/l. in med 8 mmol/l.
na Inštitutu Antona Trstenjaka
Na Inštitutu Antona Trstenjaka smo s predavanji o aktivnem in zdravem življenju v okviru programa Partnerstva primarne preventive za 3. življenjsko obdobje nadaljevali tudi v novembru in decembru. Predavanja so kot doslej potekala vsak torek ob 17. uri v prostorih Inštituta Antona Trstenjaka, Resljeva 11, Ljubljana.
Prisluhnili ste lahko naslednjim temam:
Po predavanjih so vsi predavatelji odgovarjali tudi na vaša vprašanja.
predaval je dr. Zmago Turk na Inštitutu Antona Trstenjaka
na Inštitutu Antona Trstenjaka
Na Inštitutu Antona Trstenjaka smo v torek, 13. oktobra 2009 ponovno pričeli s predavanji o aktivnem in zdravem življenju v okviru programa Primarne preventive za 3. življenjsko obdobje. Predavanja potekajo vsak torek ob 17. uri v prostorih Inštituta Antona Trstenjaka, Resljeva 11, Ljubljana.
V mesecu oktobru ste lahko prisluhnili naslednjim temam:
Po predavanjih predavatelji odgovarjajo tudi na vaša vprašanja.
predavala je Maja Rant, univ. dipl. soc. del na Inštitutu Antona Trstenjaka
Na predavanju Maje Rant o prvi pomoči (PP) smo izvedeli predvsem kako prepoznati in kako pomagati pri najpogostejših poškodbah, pikih, opeklinah, podhladitve, omrzlinah, zastrupitvah.
Prva pomoč je začetna pomoč in oskrba poškodovanca, oziroma nenadno bolnega na kraju dogodka, ter je opravljena z enostavnimi pripomočki.
predavala je Alijana Šantej na Inštitutu Antona Trstenjaka
Alijana Šantej je 2. junija 2009 imela predavanje z naslovom »Izobraževanje starejših za dejavno starost«, v katerem je predstavila delovanje in dejavnosti Univerze za tretje življenjsko obdobje. Menila je, da predsodki o učenju v poznih letih ne držijo: starejši so dobri učenci, ker znanje povezujejo s svojimi bogatimi izkušnjami. Zaradi nenehnih sprememb v družbi ima pomembno vlogo vseživljenjsko izobraževanje.
predaval je dr. Božidar Voljč na Inštitutu Antona Trstenjaka
Dr. Božidar Voljč, nekdanji član Izvršilnega odbora Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) ter vodja medicinske gerontologije na Inštitutu Antona Trstenjaka je v torek, 26. maja, predaval o stališčih Svetovne zdravstvene organizacije do predsodkov o starosti in staranju.
Evropski urad Svetovne zdravstvene organizacije je o tej temi leta 2008 izdal brošuro Demistifying the myths of ageing, v kateri našteva 12 najbolj razširjenih predsodkov, ki prevladujejo o starosti v večini sveta. Dejstva, s katerimi v tej brošuri predsodke zavrača, pa imajo večjo težo v razvitem delu sveta. Kot je dejal dr. Voljč, smo Sloveniji blizu stališča, s katerimi Svetovna zdravstvena organizacija vabi evropske države članice, da v svojih okoljih in na sebi primeren način sprožajo aktivnosti, ki bodo njihovim starejšim državljanom omogočile ne samo zdravo in aktivno starost, ampak tudi aktivno in produktivno vključenost v družbo.
predavala je Maja Rant, univ. dipl. soc. del. na Inštitutu Antona Trstenjaka
predavala sta Marjan Sedmak, predsednik MZU, in Jera Grobelnik, vodja DCA na Inš
V EU s starostjo upada število starih ljudi, ki živijo v dvočlanskem gospodinjstvu. Ob Popisu prebivalstva v Sloveniji leta 2002 je petina starih nad 65 let živela v enočlanskem gospodinjstvu, in sicer 11,4 % moških in 33,5 % žensk. Popis je tudi pokazal, da v Sloveniji dobri dve petini najstarejših starih ljudi živi v prvem nadstropju ali višje. To predstavlja veliko nevarnost izolacije, saj zaradi oteženega gibanja ali nepokretnosti stari ljudje ostajajo zaprti v svojem stanovanju in odvisni od drugih. Iz raziskav je razvidno, da obstaja povezava med ravnijo socialne interakcije in samozavestjo ter s splošnim dobrim duševnim počutjem starih ljudi. Raziskava med ljudmi, starimi 60 let in več v občini Komenda je pokazala, da je bila osamljena desetina starih ljudi. Stari ljudje še bolj kot mlajši potrebujejo ustrezno socialno mrežo, saj jim moči s starostjo pešajo, vendar pa rezultati Hlebčeve raziskave iz leta 2002 kažejo, da se s staranjem zmanjšuje velikost socialne mreže starega človeka. Glavni vzrok za socialno izolacijo je tako pomanjkljiva socialna mreža, do nje lahko pride tudi zaradi revščine, slabega telesnega zdravja, okoljskih dejavnikov (dostopnost prevoznih sredstev), invalidnosti, preselitve, starostnih predsodkov oz. starizma, slabega dostopa do socialnih aktivnosti, če človek živi sam, zlasti pa tudi zaradi njegove enostransko socialne propustnosti in pomanjkljivih komunikacijskih navad.
Maja letos so na Generalni skupščini AGE sprejeli naš Inštitut Antona Trstenjaka med redne člane. AGE - The European Older People's Platform, je evropska mreža približno 150 organizacij, z 28 milijoni članov, ki zagovarja interese vseh državljanov Evropske unije, starejših od 50 let. Prizadeva si, da bi starejši na evropski, nacionalni, regionalni ter lokalni ravni aktivno sodelovali v političnem dogajanju, vplivali na razvoj EU politike in se bolj zavedali vsega, kar vpliva na njihova življenja. V maju so sprejeli pomembno deklaracijo, ki jo povzeto objavljamo v nadaljevanju.