Slovar

Glej tudi: Onemoglost, Nezmožnost / invalidnost / onemoglost

Definicja Svetovne zdravstvene organizacije opredeljuje onemoglost kot omejitev ali pomanjkanje sposobnosti za izvajanje aktivnosti v primerjavi z običajnimi sposobnostmi človeka. Pod onemoglost štejemo vsakršno (samozaznavno) omejitev aktivnosti, ki je nastala zaradi dolgoročnih težav z zdravjem: traja ali se pričakuje, da bo trajala šest mesecev ali več in je pomoč ne more popolnoma odpraviti. Obstaja več vrst onemoglosti: funkcionalna, intelektualna, mobilna, fizična, psihična in agilna. Onemoglost je lahko popolna ali delna.

V gerontološkem smislu je pojem stoletnik/stoletnica (v nadaljevanju: stoletnik) povezan z dolgoživostjo oz. z življenjsko dobo. Po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) je stoletnica sto let stara ženska, stoletnik pa sto let star moški. Definiciji sta nenatančni. Ustreznejša je definicija spletne enciklopedije Wikipedia, ki stoletnika opredeljuje kot osebo, ki živi več kot 100 let; ker pa je povprečna življenjska doba po svetu nižja, je pojem neločljivo povezan z dolgoživostjo. S pojmom stoletnik torej označujemo osebo, ki je (bila) stara najmanj 100 let. Pojem stoletnik se uporablja tudi za označevanje osebe, ki je dočakala izjemno visoko starost, četudi ne nujno 100 let. Med statističnimi kategorijami prebivalstva so stoletniki starostno najstarejša, številčno pa najredkejša kategorija. Zaradi naglega staranja družbe pa se njihovo število povečuje. Po podatkih SURS-a je 1. 1. 2008 živelo v Republiki Sloveniji 160 ljudi, starih 100 let in več, 1. 1. 2009 že 170, 1. 1. 2010 pa kar 196. V dobri polovici leta (1. 7. 2010) se je njihovo število povzpelo na 209.

Ogroženost zaradi revščine se meri s stopnjo tveganja revščine, ki je izražena kot odstotek oseb, ki živijo v gospodinjstvih z ekvivalentnim razpoložljivim dohodkom pod pragom revščine. 

Slovar slovenskega knjižnega jezika pravi, da je umiranje približevanje prenehanju življenja, oziroma življenjskih procesov; tu gre torej za smrt človeka ali drugih živih bitij. Slovar navaja tudi primere, ko pomeni propadati, npr. umirajo gozdovi, in ekspresivni pomen, npr. umira po ljubezni.

Slovar slovenskega knjižnega jezika opredeljuje pojem biti zadovoljen, da je to tisti, ki se duševno ugodno počuti zaradi doživljanja svojega stanja kot dovolj skladnega z lastnimi potrebami, željami oziroma tisti, ki ima pozitiven, odobravajoč odnos do koga, česa. Zadovoljstvo z lastnim življenjem je torej človekovo ugodno počutje zaradi doživljanja svojega življenja kot dovolj skladnega z lastnimi potrebami, željami. Zadovoljen človek ima do lastnega življenja pozitiven, odobravajoč odnos. V preteklosti je beseda biti zadovoljen pomenila tudi biti vesel.

Govorimo o posebnem zavarovanju, ki pomeni zavarovanje in kritje tveganj, ki nastanejo zaradi potrebe po pomoči in negi v času starosti, invalidnosti oz. drugih življenjskih situacijah, ki tovrstno pomoč potrebujejo dlje časa. Na podlagi tega zavarovanja imajo ljudje možnost, da se sami odločijo ali za denarni prejemek ali za organizirano storitev, ki jo plačuje zavarovalnica.

Združeni narodi definirajo zlorabo kot »enkratno ali ponavljajoče se dejanje oz. neustrezno obnašanje, ki se dogaja znotraj vsakega odnosa, ki temelji na zaupanju in ki škodi starejši osebi ter jo spravi v nevarnost«. Poleg te je še več različnih definicij. Zlorabo določa oseben odnos med žrtvijo in storilcem. Navadno gre za ponavljajoče se dejanje.

Zmožnosti so notranje sile živega organizma, ki odgovarjajo njegovim potrebam in mu omogočajo táko vedenje in sobivanje z okoljem, da se ohranja pri življenju in zdravo razvija.

Slovar slovenskega knjižnega jezika: čutiti žalost zaradi smrti ali izgube koga; izraziti to žalost. Žalovanje je bolečina ob izgubi nečesa, kar je človeku vredno. Vse na svetu pa je minljivo, zato je žalovanje zdrav človeški obrambni mehanizem ob izgubah in minljivosti.

Življenjska ali starostna obdobja so deli v poteku celovitega človekovega življenja, ki imajo značilne razvojne potrebe in možnosti.