Ali sodita umiranje in žalovanje v celovit nacionalni sistem dolgotrajne oskrbe? Slovenska revija za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje namreč že nekaj let iz številke v številko prinaša prispevke z domačimi in tujimi spoznanji, političnimi rešitvami in praktičnimi izkušnjami, da bi tlakovala pot pripravi in sprejemu sodobnega nacionalnega sistema dolgotrajne oskrbe, njegovemu kakovostnemu razvoju in vzdržnemu financiranju. Ostajamo v tej številki s prispevki o umiranju in žalovanju zvesti tej usmeritvi?

Medgeneracijsko sožitje in solidarnost med generacijami sta med najbolj pogostimi pojmi današnje razprave o staranju prebivalstva. V naši obsežni reprezentativni raziskavi o potrebah, možnostih in stališčih prebivalcev Slovenije, ki so stari 50 let in več, se je veliko vprašanj nanašalo na različne vidike medgeneracijske povezanosti. Nekatera so obdelana v poglavjih o oskrbi, sobivanju, srečnosti, prostovoljskem druženju, premoženjskem stanju in drugih. V tem poglavju smo z vidika današnjih znanstvenih teorij in političnih pogledov pojasnili pojme medgeneracijske solidarnosti, medgeneracijskih odnosov in drugih pojmov, ki so z njima povezani. Kvantitativno in kvalitativno pa smo obdelali stališča anketirancev o tem, koliko imajo mlada, srednja in upokojenska generacija med seboj lepih osebnih stikov, kaj jih povezuje in kaj razdvaja, koliko svojih življenjskih izkušenj in spoznanj menijo, da lahko predajajo mlajšim, ter solidarnost v obliki sosedske pomoči. Najbolj pogosto so navedli izkušnjo, da starejši in mlajši drug drugega enako dobro razumejo (40,6 %), sledijo izkušnje, da starejši bolje razumejo mlajše (37,2 %), da ne mlajši ne starejši drug drugega ne razumejo (18,7 %) in da mlajši bolje razumejo starejše kot starejši mlajše (3,6 %). Analiza po spolih in starostnih skupinah 50 do 64 ter 65 let in več pa kaže pomembne razlike. Starejše ženske so najbolj prepričane v svoje razumevanje mladih, mlajše ženske najmanj, obenem pa mlajše izstopajo po zaupanju v mlade glede razumevanja starejših in izrazito tudi v pesimistični izkušnji, da ne mlajši ne starejši drug drugega ne razumejo. Možni razlogi za posebnost skupine mlajših žensk so: najbližje so svojim odraščajočim otrokom, največ oskrbujejo ostarele, spadajo v samouresničitveno baby-boom generacijo, preživljajo krizo srednjih let. Zelo spodbudne ugotovitve daje analiza stališč, ali bi bilo potrebno, da se starejši ljudje v posebnih programih učijo razumeti mlade in z njimi komunicirati. Temu pritrjuje 77,2 % raziskane populacije; tisti, s pesimistično izkušnjo, da ne mlajši ne starejši ne razumejo drug drugega, se za usposabljanje v medgeneracijskem komuniciranju ne zavzemajo manj kot vsi drugi. Pri kvalitativni analizi odgovorov na vprašanji, 'po čem vi ugotovite, da se mladi in starejši razumejo oziroma ne razumejo', najbolj izstopa pogovor; sledijo kategorije lep odnos, prijaznost, spoštovanje, sodelovanje, druženje ipd. Kategorizacija nad tisoč odgovorov na ti dve vprašanji daje izčrpen oris dobre in slabe medgeneracijske komunikacije. Odgovori o pogostosti lepih stikov z mlado, srednjo in upokojensko generacijo so pokazali, da imajo starejši prebivalci Slovenije največ lepih stikov s srednjo generacijo, ki je stara med 25 in 60 let (povprečno pred 9,3 dnevi), najmanj z ljudmi po 60. letu starosti (povprečno pred 129 dnevi), lep stik z mladimi med 15 in 25 leti so imeli povprečno pred 26 dnevi. Glede predajanja svojih življenjskih izkušenj in spoznanj mlajšim jih polovica meni, da jih drugi od njih prevzemajo malo, desetina, da jih ne prevzemajo nič, dobra tretjina pa meni, da veliko. Sosedu bi takoj nudilo pomoč, če bi jo potreboval, nad 90 % anketirancev, komaj kak odstotek manj pa meni, da bi to storil tudi njemu kateri od sosedov.

Fiziološko staranje zmanjšuje nekatere očesne funkcije, med njimi nočni vid in kontrastni vid, zoži se tudi vidno polje. V starosti so tudi pogostejše bolezni, kot so glavkom, diabetes, arterijska hipertenzija in motnje v presnovi maščob. Temu se pridružijo še degenerativni procesi, kamor spadata najpogosteje siva mrena in degeneracija rumene pege, redkeje degeneracija roženice. Opisane so najpogostejše očesne bolezni, ki vplivajo na poslabšanje vida in ostalih funkcij organa vida. Opisane so tudi nekatere sodobne metode zdravljenja.

Starejši na trgu dela je nova publikacija, ki jo je v septembru letošnjega leta izdal Statistični urad Republike Slovenije. Generalna direktorica, Genovefa Ružić, v Uvodni besedi pravi, da so v publikaciji skušali opisati trenutne demografske razmere in na podlagi projekcij prebivalstva predvideti, kaj nas čaka v prihodnosti. Pogledali so, koliko prebivalcev je tudi po petdesetem še aktivnih na trgu dela in kako nam kaže v primerjavi z drugimi državami, članicami EU.

Ustanoviteljica sodobnega hospic gibanja v Angliji, dama Cicely Saunders, je nekoč rekla: »Na kakšen način ljudje umrejo, ostane v spominu tistih, ki živijo naprej.«

V Angliji vsako leto umre okoli 500.000 ljudi. V večini (99 %) umirajo ljudje, starejši od 18 let, med njimi najpogosteje tisti, ki so starejši od 65 let. Večina smrti se zgodi kot posledica dolgo trajajoče kronične bolezni, kot npr. srčne bolezni, bolezni ledvic in jeter, sladkorne bolezni, raka, možganske kapi, kronične respiratorne bolezni, nevroloških obolenj in demence.

Resolucijo o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2013–2020 je sprejel Državni zbor na seji 24. aprila 2013. Program se nanaša na razvoj sistema socialnega varstva v obdobju od 2013 do 2020.

 Nemška pisateljica uspešnih vzgojnih knjig, psihologinja Helga Gürtler (1936) je v slovenskem prostoru znana. Pričujoči prevod priročnika za stare starše o sožitju z vnuki in njihovimi starši prihaja za prevodi treh njenih vzgojnih knjig, ki so izšle med leti 1994 in 2000: Joj, šola: resnost življenja?, Mama, ne jezi se: velja tudi za očete in Vzgoja brez solz: nasveti zaskrbljenim staršem.

FR: Telesna aktivnost v povezavi s padci;

SVET: Stopnja smrtnosti v povezavi z gospodarsko rastjo;

UK: Telesna aktivnost v boju z depresijo;

ZDA: Robotska pomoč pri oskrbi;

ZDA: Vpliv krvnega tlaka na možgane;

ZDA: Zgodnja diagnostika demence;

TR: Konferenca o medgeneracijski solidarnosti v Istanbulu;

ZDA: Zakonski stan in umrljivost;

UK: Paliativna oskrba starejših.

Hospic je nevladna, neprofitna humanitarna organizacija za oskrbo in spremljanje hudo bolnih ljudi z napredovalo kronično boleznijo v zaključni fazi in njihovih svojcev, slednjih tudi v procesu žalovanja; njena predstavitev in podatki so na spletni strani http://drustvo-hospic.si. Slovensko društva Hospic, ki je bilo ustanovljeno lete 1995, sodi v sodobno gibanje za humano in sočutno oskrbo ljudem v zadnjih stadijih neozdravljivih bolezni na način, da jim pri tem omogoči čimbolj polno življenje, tudi ko se le to izteka, ter za oporo svojcem pri soočanju z grozečo izgubo, pripravi na slovo in žalujočim odraslim, otrokom in mladostnikom po izgubi bližnje osebe.

Gerontološki dogodki

Slovenski slovar knjižnega jezika (SSKJ) navaja dva pomena za besedo hospic: 1. nekdaj hiša, v kateri dobijo prenočišče in oskrbo popotniki in romarji: prenočiti v hospicu , 2. zastar. zavetišče, dom: živeti v hospicu.

Slovar slovenskega knjižnega jezika pravi, da je umiranje približevanje prenehanju življenja, oziroma življenjskih procesov; tu gre torej za smrt človeka ali drugih živih bitij. Slovar navaja tudi primere, ko pomeni propadati, npr. umirajo gozdovi, in ekspresivni pomen, npr. umira po ljubezni.

Slovar slovenskega knjižnega jezika: čutiti žalost zaradi smrti ali izgube koga; izraziti to žalost. Žalovanje je bolečina ob izgubi nečesa, kar je človeku vredno. Vse na svetu pa je minljivo, zato je žalovanje zdrav človeški obrambni mehanizem ob izgubah in minljivosti.

Glagol miniti ima v Slovarju slovenskega knjižnega jezika več pomenov

Pri gerontološko medgeneracijski opredelitvi strokovnega pojma izpuščanje sta izmed šestih pomenov v Slovarju slovenskega knjižnega jezika pomembna dva, ki ju izražata slovarska primera: izpustiti iz rok in izpustiti iz ječe; pojem izpuščanje se nanaša tako na enkratno izpustitev kot na pojavljajoče se ali trajno izpuščanje.

Besedo spremljanje pojasnjuje Slovar slovenskega knjižnega jezika kot hoditi ali iti kam s kom, zlasti zaradi službe ali varstva, pa tudi: delati, da se kaj pojavlja, npr. gledalci spremljajo ples s ploskanjem; ona je pela, on jo je spremljal na klavirju; z navdušenjem je spremljal tekmo.

Ob koncu septembra je na Brdu pri Kranju potekal Posvet o paliativni oskrbi z mednarodno udeležbo. Posvet je potekal pod okriljem Ministrstva za zdravje, Slovenskega združenja paliativne medicine in Slovenskega zdravniškega društva. Osrednja aktivnost so bila plenarna predavanja številnih slovenskih in tujih predavateljev, sočasno pa so potekale delovne skupine in open session, kjer gre za bolj poglobljen pogovor s strokovnjakom.

Osvežitveni tečaj za prostovoljce v medgeneracijskih programih je zadnja leta postal pomembna oblika stalnega usposabljanja prostovoljcev, ki jih usposablja Inštitut Antona Trstenjaka. Tako kot lani je potekal na Pokljuki v vojaškem objektu Rudolfa Badjure v dobrem sodelovanju z medgeneracijskim društvom slovenske vojske, katerih prostovoljci so zadnja leta v razvojnem vzponu. Skupaj z njimi se je tečaja udeležilo 22 prostovoljcev iz različnih krajev Slovenije. Tečaj sta organizirala Inštitut, čigar ekipa ga je vodila, in Zveza medgeneracijskih društev za kakovostno starost Slovenije. Tema letošnjega tečaja je bila trajnost medgeneracijskih skupin za kakovostno staranje. Prikazali bomo na kratko potek tečaja, kot je potekal od četrtka popoldne do sobote.

Tatjana Fink je po izobrazbi diplomirana sociologinja. Od ustanovitve slovenskega hospica leta 1995 s svojim znanjem in osebnostjo živi za poslastvo tega sodobnega gibanja, to je »z vso subtilnostjo prisluhniti fizičnim, psihosocialnim in duhovnim potrebam umirajočih bolnikov in njihovih svojcev, lajšanje trpljenja, podpiranje v njihovi preobrazbi in doseganju želene kakovosti življenja z zagotavljanjem celostne sočutne oskrbe, vzgoje in zagovorništva vsakega, ki si bo izbral živeti do konca v domačem ali domu podobnem okolju.« Zadnji dve leti vodi prvo hišo hospica v Sloveniji,  že prej pa je bila predsednica Slovenskega društva hospic (http://drustvo-hospic.si).

Dr. Jože Ramovš je antropolog in socialni delavec. Po letu 1990 dela predvsem na področju socialne gerontologije in medgeneracijskega sožitja. V ospredju njegove znanstvene in akcijske pozornosti so med drugim medgeneracijsko sožitje in komunikacija, osebna priprava na kakovostno staranje in družbena priprava na velik delež starega prebivalstva ter oblikovanje novih medgeneracijskih programov v sodobni socialni mreži.

Tina Lipar je diplomirana medicinska sestra; diplomirala je na Zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani. Dosedanja poklicna pot jo je vodila predvsem na področje nutricionistike in preprečevanja kroničnih nenalezljivih bolezni. Na Inštitutu Antona Trstenjaka sodeluje pri izvajanju različnih preventivnih programov, pripravi revije Kakovostna starost in oblikovanju spletnih strani.

Staranje prebivalstva je tako izziv kot priložnost za večino evropskih držav, še posebej v trenutnih gospodarskih razmerah. Da bi ublažili vse večji pritisk, ki ga ima staranje prebivalstva na javne finance, so potrebne strukturne reforme. Ministrica Kathleen Lynch (državna sekretarka, pristojna za invalidnost, enakopravnost in duševno zdravje) pravi, da se irska vlada zaveda, da so spremembe mogoče, če se pravočasno in natančno načrtujejo. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in Organizacija združenih narodov (UN) prav tako poudarjata, da je staranje prebivalstva velik dosežek, obenem pa tudi izziv za sodobno družbo, ki terja spremembo miselnosti in ravnanja.