Ena od treh nalog za obvladovanje prihajajoče krize zaradi staranja družbe je oblikovati učinkovit sistem za oskrbo bolnih in onemoglih starih ljudi; ostali dve sta poskrbeti za aktivno in zdravo staranje ter za krepitev medgeneracijske solidarnosti.

Eden izmed odločilnih dejavnikov kakovosti staranja je, s kom živijo starejši ljudje v isti hiši in istem gospodinjstvu oziroma, ali živijo sami – za te je nastal po vzoru angleščine nov slovenski izraz: samovalec. Vpogled v stanje sobivanja in samovanja starajočega se prebivalstva je nepogrešljiv pri načrtovanju oskrbe in nege na krajevni in nacionalni ravni ter pri vzgoji za medgeneracijsko sožitje v prihodnjih desetletjih staranja prebivalstva. Ta vprašanja so redna vsebina demografskega raziskovanja pri nas in po svetu. V naši raziskavi Potrebe, zmožnosti in stališča, ki jih imajo prebivalci Slovenije, stari 50 in več let smo imeli vprašanji, s kom živijo v isti hiši ali stanovanjski stavbi in s kom v istem gospodinjstvu. Rezultati se ujemajo s sorodnimi raziskavami. Najpogostejše je sobivanje s partnerjem, oziroma zakoncem, ki s starostjo upada: po 50. letu starosti živi s partnerjem v istem gospodinjstvu več kot tri četrtine prebivalcev Slovenije, do 75. leta upade ta oblika le za nekaj odstotkov in znaša pri 90. letu starosti še vedno okrog ene tretjine. Čim starejši so ljudje, tem pogosteje živijo skupaj s sinovo ali s hčerino družino; najbolj izrazito se dvigne sobivanje staršev po 85. letu starosti s hčerjo in njeno družino. Samovalec  je od 50. do 65. leta starosti vsak deseti prebivalec Slovenije, nato pa njihov delež narašča; med 75. in 80. letom jih skoraj tretjina samuje v gospodinjstvu, petina pa nima v hiši nikogar od svojih; same živijo pogosteje ženske (22,9 %) kot moški (13,2 %). Rentabilne razvojne gerontološke in politične usmeritve iz teh podatkov: 1. usposabljanje zakoncev po 50. letu starosti za kakovostno sožitje in zdravo staranje ter za obvladovanje osnovnih veščin družinske oskrbe; 2. oskrbovalna pomoč in podpora družinam srednje generacije pri oskrbi ostarelih staršev; 3. razviti zadostno javno in neformalno oskrbovalno mrežo ter prostovoljsko socialno mrežo za kakovostno staranje velikega števila samovalcev in tistih, pri katerih družinska socialna mreža v njihovi starosti ni učinkovita niti za oskrbovanje niti za človeško bližino.

Na dobro počutje in boljše zdravje ter ohranjanje samostojnosti v poznejših letih ima pomemben vpliv zdrava prehrana. Izbrana uravnotežena prehrana ob normalni prehranjenosti vzdržuje telesno in spoznavno funkcijo telesa. Vendar pa je prehranskim potrebam težje zadostiti zaradi fizioloških, psiholoških in socialnih sprememb, povezanih s staranjem. Te vplivajo na hrano, prehranski vnos in telesno maso. To pomeni, da imajo starejši ljudje povečano tveganje za podhranjenost. Varovalna prehrana je v starosti prvi korak k izboljšanju zdravja starejših. V povezavi s fizično aktivnostjo zmanjšuje tveganje in upočasnjuje napredovanje kroničnih nenalezljivih bolezni, s tem pa se kljub starosti ohranja kvaliteta življenja. Pri ocenjevanju prehranskih potreb starejših moramo upoštevati veliko različnih pristopov in starostnika obravnavati glede na njegovo splošno zdravstveno stanje in sposobnosti. Zato se pričakuje, da imajo medicinske sestre, ki so v neposredni interakciji s starostniki, ustrezno znanje za odkrivanje neustrezne prehranjenosti starostnikov, obenem pa so sposobne nuditi natančne, praktične in na dokazih temelječe nasvete za optimalen prehranski status starostnika.

Okupacijska znanost zagovarja, da vključenost v smiselne okupacije/dejavnosti pozitivno vpliva na posameznikovo zdravje in dobro počutje. To velja tudi za starejšo populacijo, ki ima velikokrat zmanjšane zmožnosti za vključevanje, posebno v primeru selitve v institucionalno okolje. Delovni terapevti so strokovnjaki, ki s svojimi obravnavami omogočajo posamezniku, da se čim dlje vključuje v smiselne okupacije/dejavnosti, zato so odgovorni za raziskovanje in dobro razumevanje koncepta okupacije. Članek je nastal v okviru diplomskega projekta, katerega namen je bil raziskati izkušnje in doživljanja peke potice med tremi starejšimi stanovalkami doma za starejše. Projekt je potekal v okviru medgeneracijskega sodelovanja na Festivalu potic. V ta namen je bila izvedena  kvalitativna raziskava. Za  pridobivanje podatkov so bili uporabljeni polstrukturirani intervjuji in metoda fotografiranja. Na podlagi kvalitativne analize smo dobili pet kategorij: pomen medgeneracijskega sodelovanja, občutki ob sodelovanju na Festivalu  potic, peka potice kot slovenska tradicija, peka potice kot smisel ter vpliv preteklih izkušenj na peko potice.

Knjiga benediktinskega patra Anselma Grüna na zanimiv in slikovit način pripoveduje o tem, kako se kakovostno starati. Naslov knjige, Visoka umetnost staranja, zelo sovpada z vsebino, ki skozi vrstice vodi bralca v razmišljanje o tem, da je za kakovostno staranje potrebna pripravljenost človeka, da začne postavljati svoj svet na trdnem temelju znotraj sebe. To, da se človek iz življenja navzven preusmeri v življenje navznoter, da začne živeti iz svojega bistva, ni samo visoka umetnost staranja, ampak tudi življenja nasploh.

Projekt MATES - vključevanje medgeneracijske solidarnosti – kot projekt spremljevalnih ukrepov Grundtviga sofinancira Program vseživljenjskega učenja Evropske komisije.

Eden izmed glavnih ciljev projekta je bil napisati vodič po idejah načrtovanja in izvajanja medgeneracijskih projektov. Vodič je bil preveden v 22 uradnih jezikov Evropske unije. Sestavljen je iz širšega sklopa izdelkov, ki združeni tvorijo skladen paket didaktičnih pripomočkov. Ti so na voljo raziskovalcem, lokalnim oblastem in predvsem ustanovam, ki so v neposrednem stiku z mlajšimi in starejšimi generacijami.

Depresija je bolezen, ki se pri starejših ljudeh dokaj pogosto pojavlja. Kljub temu pa v večini primerov ostane nediagnosticirana in zato tudi nezdravljena. Depresija ni sestavni del normalnega staranja. Vpliva na kvaliteto življenja in življenjsko dobo tako starih ljudi kot njihovih svojcev. Pomembno se je zavedati, da je depresijo mogoče uspešno zdraviti. V tem prikazu se bomo seznanili s tem, kaj depresija je, kako pogosto se pojavlja, na kratko pa se bomo ustavili tudi pri zdravljenju te bolezni.

Nemška seniorska organizacija BAGSO je skupaj z Nemškim združenjem psihoterapevtov lansko leto izdala zelo koristno knjižico z naslovom Razbremenitev za dušo: priročnik za svojce oskrbovalce (Entlastung für die Seele: ein Ratgeber für pflegende Angehörige). Knjižica je namenjena vsem, ki oskrbujejo stare in onemogle družinske člane. Govori o duševnih obremenitvah in težavah, ki se lahko pojavijo pri družinskih oskrbovalcih, in vsebuje številne praktične nasvete, kaj lahko sami storijo za to, da bi ohranili ali celo izboljšali svojo psihofizično kondicijo.

Center za gerontologijo na Univerzi Zürich je skupaj z Združenjem za Alzheimerjevo bolezen iz kantona Zürich in Fundacijo Science et Cité leta 2010 izdalo brošuro z naslovom D!NGS[1]. Spremljanje ljudi z demenco na domu (D!NGS. Menschen mit einer Demenz zuhause begleiten). Gre za poročilo raziskave o kakovosti življenja dementnih oseb in njihovih družinskih oskrbovalcev. Vsebuje tudi priporočila za družinske oskrbovalce in akterje v zdravstvu in oskrbi.

---

[1] Kratica pomeni: Demenz – Individualität – Netzwerke und gesellschaftliche Solidarität (Demenca – individualnost – mreže in družbena solidarnost).

GR: VPLIV KAVE NA DOLGOŽIVOST

SLO: V GIBANJU TUDI V STAROSTI

ZDA: JOGA V STAROSTI

ZDA: RADIOLOŠKA SPOZNANJA LAHKO POMAGAJO PREPOZNAVATI ŽRTVE ZLORAB MED STAREJŠIMI

ZDA: S STIGMATIZACIJO POVEZANA SLABŠA SPOSOBNOST SPOMINJANJA

ZDA: ZLORABA ALKOHOLA IN DROG MED STAREJŠIMI

SE: TVEGANJE ZA DEMENCO SE JE V ZADNJIH 20 LETIH ZMANJŠALO

ZDA: POVEZAVA MED MEDITERANSKIM NAČINOM PREHRANJEVANJA IN OHRANJANJEM SPOMINSKE FUNKCIJE

Izbor gerontoloških dogodkov doma in po svetu.

Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) enači besedo podhranjenost z nedohranjenostjo. Nedohranjenost pa je lastnost nedohranjenega človeka, torej tistega, ki je premalo, preslabo hranjen.

Slovar slovenskega knjižnega jezika definira starost kot 1. dobo v človeškem življenju od zrelih let do smrti in 2. čas, ki je pretekel od rojstva koga ali nastanka česa. Značilnost vsakega živega bitja ali stvari je njen nastanek, staranje, ki obsega njen obstoj in razvoj, ter upadanje in minevanje. Starost v prvem pomenu besede je stanje, ko je poteklo že toliko časa od nastanka živega bitja ali stvari, da prehaja v svoje zadnje razvojno obdobje.

Prostovoljci in drugi člani Medgeneracijskega društva Ljubljana smo se 30. maja 2013 odpravili na strokovno ekskurzijo, ki jo organiziramo vsako leto v mesecu maju. V dvanajstih letih delovanja našega društva smo videli že mnogo zanimivih kulturnih in naravnih znamenitosti Slovenije. Še pomembneje pa je, da smo na teh poteh srečali in spoznali številne nove ljudi, sklenili nova prijateljstva ter spoznali delo sorodnih društev in različnih organizacij.

Interesna dejavnost Prostovoljsko delo poteka na OŠ Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem že šesto leto. Vanjo se vključujejo učenci od 5. do 9. razreda. Vsako leto je vključenih od 15 do 30 učencev, večina sodeluje več let.

Marko Fink je argentinski Slovenec, ki se je ob poučevanju agronomije na eni izmed tamkajšnjih univerz odločil zapustiti varno zavetje profesorskega poklica in se povsem predati profesionalnemu opernemu petju v Evropi. Sledil je klicu glasbenega poslanstva, ki ga opravlja s tolikšno zavzetostjo in predanostjo, da ga je opazila svetovna glasbena stroka. Skupaj s svetovno znano operno pevko, njegovo sestro Bernardo Fink, sta bila nominirana za največjo glasbeno nagrado Grammy. V letošnjem letu pa ju je izredno ganila nagrada Prešernovega sklada za interpretacijo slovenskih samospevov, ki so zbrani na plošči Slovenija. Bolj kot izpolnjevanje glasbenega poslanstva in prepevanje na večjih svetovnih odrih pa je tretji izmed šestih otrok izpolnil željo svoje izseljeniške družine. Vrnil se je v Slovenijo, kjer v domači Polici pri Grosupljem doživlja slovensko naravo in kulturo, do katere so mu v Argentini njegovi starši spletli tenkočutno ljubezen.

Blaž Švab je univerzitetni diplomirani socialni delavec, ki na Inštitutu Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje sodeluje pri razvijanju in izvajanju novih socialnovarstvenih programov, predvsem preventivnih s področja kakovostnega staranja ljudi. Ob tem pa aktivno deluje v glasbeni skupini Modrijani in pri ustvarjanju radijskih in televizijskih glasbenih oddaj s področja narodno-zabavnega in ljudskega izročila.

Ob priložnosti Vrhovnega srečanja EU o aktivnem in zdravem staranju, ki bo 13. in 14. junija 2013 pod pokroviteljstvom irskega predsedovanja Evropski Uniji potekalo v Dublinu na Irskem, mi, župani in starejši politični predstavniki evropskih mest, občin, skupnosti in regij, soglasno, izjavljamo naslednje: